---
layout: cover
background: /images/antenna_cover.jpg
routeAlias: antene
---
# Antene
>“Čas, sredstva in napor, ki smo ga vložili v izgradnjo kvalitetnega antenskega sistema, nam bodo prinesli dosti več zadovoljstva ob kvalitetnih zvezah, kot pa če bi te iste zveze dosegli z večanjem moči oddajnika.”
---
# Antena
Kaj dela antena?
Električno moč iz oddajnika pretvori v **elektromagnetne valove** in jih **izseva v prostor**.
**Tudi obratno:** EM valovi, ki zadenejo anteno povzročijo nihanje elek. delcev v anteni
Kaj so signali, kaj motnje?
---
# Dolžina antene
Ponovimo:
$$\lambda\ \text{(m)} = \frac{300}{f\ \text{(MHz)}}$$
Tipične resonančne dolžine: **$\bm{\frac12 \lambda}$**, $\frac14 \lambda$, $\frac34 \lambda$, $1 \lambda$
---
# Polvalni dipol
Antena z dvema poloma, ki sta skupaj dolga pol valovne dolžine
Najbolj **razširjena** in **najpreprostejša** antena
Uporablja se tudi kot sestavni del drugih anten (npr. yagi)
Referenčna antena: z njo določamo ojačenje drugih anten (več kasneje)
::row::
---
## Dolžina polvalnega dipola
::left::
$l\ (\textrm{m}) = \dfrac{150}{f\ (\textrm{MHz})} \cdot k$
$l$ – dolžina v metrih
$f$ – frekvenca v MHz
$k$ – faktor vitkosti
$k$ je odvisen od **razmerja valovne dolžine** in **debeline vodnika**
$$ 0.93 \lesssim k \lesssim 0.98 $$
::right::
---
# Impedanca antene
::left::
Impedanca: **Razporeditev toka in napetosti** v točki.
Napetost in tok fazno zamaknjena za 90° oz. $\frac14 \lambda$
$$ Z = \frac{U}{I} $$
Resonančna antena: impedanca je **ohmska**
Antena **predolga**: pojavi se **induktivna reaktanca**
Antena **prekratka**: pojavi se **kapacitivna reaktanca**
**Impedanco antene** razumemo kot impedanco **v točki napajanja**
::right::
---
# Sevalna upornost
Z njo določamo več lastnosti antene
Računa se v **točki največje amplitude toka**
Ekvivalentna upornost, na kateri bi se porabila vsa moč oddajnika
$$ \eta = \frac{1}{ 1 + \frac{R_i}{R_s} } $$
$\eta$ – (eta) izkoristek
$R_i$ – upornost žice
$R_s$ – upornost sevanja
Na upornost sevanja vplivajo:
**višina** antene, **predmeti v okolici**, kvaliteta tal, dimenzije oblika antene, …
---
# Skrajševalni faktor
##
Ločimo **mehansko** in **električno dolžino antene**
_Enaki le v primeru neskončno tanke žice, v praznem prostoru_
**Faktor vitkosti**: debelejši vodnik ⇒ večja kapacitivnost
Nihajni krog: večja kapacitivnost ⇒ nižja frekvenca
Torej: debelejšo anteno moramo skrajšati
Za polvalni dipol iz žice okoli 0,98
Na KV področju se pojavi še **efekt koncev** (izolator + konec žice)
Iz prakse, najugodnejši skrajševalni faktor: 0,95
---
# Sevanje antene
::left::
**Izotropna antena:**
- Točkast izvor, seva v vse smeri enako
- V praksi je NE moremo narediti
**Usmerjenost sevanja** predstavimo s:
- 3D sliko, ali s
- horizontalnim / vertikalnim sevalnim diagramom
::right::
---
layout: image-fill
---
# Sevalni diagram
::image::
---
::row::
Horizontalni sevalni diagram
Vertikalni sevalni diagram
---
# Kot sevanja
##
**Širina sevanja antene v glavni smeri**
V diagramu na glavnem snopu pri **0,71** maksimalne vrednosti.
To je 50 % padec moči oz. **-3dB**.
::row::
---
# Razmerja sevanja
::left::
**F/B ratio – front to back ratio:**
razmerje med napetostjo v smeri maksimalnega sevanja (0°) in njemu nasprotnega sevanja (180°)
**F/S ratio – front to side ratio:**
razmerje sevanja v direktni smeri in sevanja v bočni smeri (90°, 270°)
::right::
---
# Dobitek antene (ojačenje)
Gain
Razmerje ojačenja moči glede na referenčno anteno
$$ G = \frac{P_1}{P_2} $$
$P_1$ – moč antene, ki se troši na anteni
$P_2$ – moč referenčne antene v istem polju
$$ G(\mathrm{dB}) = 10 \cdot \log \bigg( \frac {P_1}{P_2} \bigg) = 20 \cdot \log \bigg( \frac {U_1}{U_2} \bigg) $$
---
# Referenčne antene
##
**Izotropna (točkasta) antena:**
Ojačenje merimo z **dBi – decibel glede na izotropni radiator**
**Polvalni dipol:**
Ojačenje merimo z **dBd – decibel glede na dipol**
Ojačenje dipola glede na izotropni radiator je 2,14 dBi
---
# Efektivna izsevana moč – ERP
##
$$ P_\text{ERP} = G \cdot P $$
**Primer**:
Imamo oddajnik z močjo 25 W, anteno z ojačenjem 12 dBd in napajalni kabel, v katerem imamo 2 dB izgub. Iz navedenega je razvidno, da je skupno ojačenje antenskega sistema 10 dB oziroma 10-krat.
$$ P_\text{ERP} = 10 \cdot 25 \ \mathrm{W} = 250 \ \mathrm{W} $$
"Ob uporabi dipola bi za isto efektivno moč potrebovali 250 W oddajnik."
$$P_\text{EIRP}(\mathrm{W}) = 1,64 \cdot P_\text{ERP}(\mathrm{W})$$
$$P_\text{EIRP}(\mathrm{dB}) = P_\text{ERP}(\mathrm{dB}) + 2,15$$
---
# Praktične oblike anten
---
# Polvalni dipol
::left::
Še enkrat:
$$ l(\mathrm{m}) = \frac{150}{f(\mathrm{MHz})} \cdot k $$
Na seva na vse strani enako
Ločimo:
- horizontalni dipol
- vertikalni dipol
::right::
::bottom::
Če nimamo prostora lahko zavijemo konce proti tlom, to vpliva na sevalni diagram, resonanco in impedanco antene.
---
Idealno postavljen **vsaj ½ "𝜆" od tal**, če ni, se popači sevalni diagram.
::row::
Vertikalni sevalni diagram
vertikalnega dipola

a. v praznem prostoru
b. blizu tal
Horizontalni dipol
---
# Obrnjeni V – Inverted V
::left::
**Varianta dipola** (malenkost daljša, 5%)
- Potrebuje le eno visoko točko
- Okoli 90° (60 - 120°)
- Konci vsaj 3 m od tal (zaradi varnosti mimoidočih)
Uglašujemo jo s:
- spreminjanjem **dolžine žice** in
- spreminjanjem **naklona**
Možno napajanje več anten različnih dolžin.
::right::
---
# Zaprt (zavit) polvalni dipol
::left::
Uporablja predvsem na UKV področju (tudi KV).
Tudi varianta dipola – bolj **širokopasoven**.
Impedanca je okoli 300 Ω, to pomeni, da anteno napajamo z:
- 300 Ω odprtim vodom ali pa
- 50 Ω koaksialnim vodom z 6:1 (balunom)
::right::
---
# Dipol antene za delo na več frekvenčnih pasovih
"Multiband dipoli"
**Zepp antena**: polvalna antena, napajamo z odprtim vodom dolg $\frac14 \lambda$
Ločimo: **Enojni** (a) in **dvojni** (b) Zepp
**Windom antena** \(c): polvalna antena, napajamo na $\frac13$ dolžine antene (impedanca 300 Ω ⇒ 6:1 balun in koaksialni vod)
**Dvojna Windom antena**: dve anteni na istem balunu, pokrijemo več pasov
::row::
---
# "Trap" dipol
Dipol s pastmi
::left::
V antenski žici imamo **vgrajena posebna vezja**/pasti ali "trape"
Pasti so **vzporedni nihajni krogi** – pri resonanci **velika upornost**
**W3DZZ** antena: z enim parom trapov pokrije več amaterskih pasov
To dosežemo s pravilnim razmerjem med L in C
::right::
---
# Yagi–Uda antena
::left::
Tipična predstavnica **usmerjenih** anten
**Aktivni** element: **sevalec**
**Parazitni** elementi: **reflektor**, **direktorji**
::right::
::row::
---
::row::
**Več direktorjev** → **ožji glavni snop**
Po določeni velikosti, ni smiselno povečevanje.
"Multiband" Yagi antena
---
::left::
# Zančne (loop) antene
##
**Quad** (4) in **Delta** (3) **Loop**
Dva ali več kvadratov/trikotnikov
Sevalec (dolg λ), reflektor (λ + 3-5%), direktorji (λ - 3-5%)
Razmik približno 0,2 λ
Nižji vertikalni kot sevanja na majhnih višinah
Manj občutljive na šum
Slabša odpornost na vreme
KV – prevladujejo loop, UKV – yagi
::right::
---
# Logaritmično – periodične dipol antene (LPDA)
"log-periodik" (LP)
::left::
Najpogostejše za TV sprejemnike
Pokrivajo **širok frekvenčni pas**, konstantno obnašanje
Najdaljši in najkrajši določata zgornjo in spodnjo mejo frekvenčnega pasu
Razmiki določajo ojačenje antene
**Napaja na sprednjem delu**
Predolgi – reflektorji, prekratki – direktorji
::right::
---
# Long – wire antena (LW)
::left::
Ko nimamo prostora za polvalni dipol ali usmerjeno anteno
Žica postavljena čim višje, ne nujno v ravni liniji
**Moramo** uporabljati **prilagoditveno vezje** (prilagodimo impedanco)
Idealna dolžina je nekaj valovnih dolžin
Na najnižji frekvenci mora biti dolga vsaj $\frac34 \lambda$
::right::
---
# Vertikalne antene
::left::
Malo prostora, delo iz vozila, ročne postaje
**Dobro narejena** in primerno **ozemljena**!
Horizontalno seva v vse smeri enako ("omnidirekcionalna"), vertikalno precej usmerjena
Polovica vertikalnega dipola ($\frac14 \lambda$), druga polovica je zemlja pod anteno
Ozemljimo z **radiali** (na ali pod zemljo) 0,2 - 0,5 λ
::right::
---
::left::
Na KV pogosto dodamo "trape"
$\frac14 \lambda$ najbolj razširjena,
**AMPAK** optimalni kot sevanja dosežemo z **$\bf{\frac58 \lambda}$**
Problemi: **ni napajalnih vodov** s pravilno impedanco in antena **ni resonančna** (kapacitivna)
Pomagamo si s tuljavo pri vznožju
Oddaja: odlična
Sprejem: **več šuma** kot horizontalne
::right::
---
## Ground plane – GP antene
Vertikalna antena postavljena visoko nad zemljo – potrebujemo "**umetno zemljo**" ali "ground plane"
Radiali – žica (KV) ali aluminijaste cevi
::row::
---
# Parabolična antena
::left::
Predvsem na UHF in SHF
Zakaj? Na 144MHz je premer reflektorja okoli 15m
Reflektor – "**parabolično zrcalo**"
**Sevalec** – **v gorišču**
Sevalci različnih oblik – z menjavo, različni frekvenčni pasovi
**VELIKO ojačenje** in **ozek kot sevanja**
Satelitske in EME (lahko tudi tropo) zveze
::right::
---
# Umetna antena
::left::
**Ne seva** energije v prostor
Upori primerne moči
Predstavljajo popolnoma prilagojeno breme
**Uglaševanje in testiranje** oddajnikov
::right::
---
# Postavljanje anten
**VARNOST!!**
::row::
---
layout: cover
---
# Napajanje anten
---
# Antenski / napajalni vod
##
Poveže anteno in oddajnik
Največji prenos moči: končna stopnja oddajnika in antena **impedančno prilagojena**
Dober vod:
- **ne sme sevati**
- **energija** pri prenosu **se ne sme izgubiti**
- mora imeti **konstantne električne karakteristike**
- mora biti odporen na **vreme**
---
# Vrste antenskih vodov
##
Dve glavni vrsti: **dvožilni** in **koaksialni** vod
---
layout: image-fill
---
**Valovod** (Waveguide) – cev ustreznega preseka (za mikrovalovno področje)
::image::
---
# Karakteristična impedanca voda (Z)
Razmerje napetosti U in toka I na neskončno dolgem vodniku
Impedanca (zračni izolator):
$$ Z = \sqrt{ \frac{L}{C} } $$
$L$ – "debelina vodnika"
$C$ – "medsebojna razdalja"
::row::
---
Dvožilni antenski vod

$$ Z(\Omega) = \frac{120}{ \sqrt{\varepsilon_r} } \cdot \ln \frac{2 \cdot D(\mathrm{mm})}{d(\mathrm{mm})} $$
Koaksialni vod

$$ Z(\Omega) = \frac{60}{ \sqrt{\varepsilon_r} } \cdot \ln \frac{D(\mathrm{mm})}{d(\mathrm{mm})} $$
---
# Vpliv dielektrika
::row::
Hitrost širjenja valovanja v snovi:
$$ v = \frac{c}{\sqrt{\varepsilon_r}} $$
$v$ – hitrost v snovi ($\frac{\mathrm{km}}{\mathrm{s}}$)
$c$ – hitrost svetlobe (300000 $\frac{\mathrm{km}}{\mathrm{s}}$)
$\varepsilon_r$ – relativna dielektrična konstanta
Skrajševalni faktor koaksialnega voda:
$$ V = \frac{v}{c} = \frac{1}{\sqrt{\varepsilon_r}} $$
Snov |
$\varepsilon_r$
|
Zrak | 1,0 |
Teflon | 2,0 |
Polietilen | 2,3 |
Pleksi steklo | 3,0 … 3,6 |
Polivinil (PVC) | 3,1 … 3,5 |
Epoksi smola | 3,5 |
Porcelan | 6,5 |
Tip koaksialnega kabla |
$V$
|
RG58 | 0,66 |
RG | 0,66 |
RG | 0,66 |
RG | 0,71 |
RG | 0,72 |
H155 | 0,81 |
H500 | 0,81 |
---
layout: image-fill
---
# Izgube v napajalnih vodih
##
**Izgube** zaradi ohmske **upornosti žice** (skin efekt), **izgube v dielektriku** in **sevanja voda**
::image::
---
# Porazdelitev toka in napetosti vzdolž voda
Stojno valovanje
::row::
Prilagojeno breme
R = Z
Odprt vod
R = ∞
Kratko sklenjen vod
R = 0
---
Del VF energije se potroši na bremenu, preostali del se vrne
R > Z
R < Z
---
# Razmerje stojnega valovanja (SWR)
"Standing wave ratio"
::left::
$$ \text{SWR} = \frac{U_\text{max}}{U_\text{min}} $$
Merimo s **SWR metrom**
Slab SWR povzroči:
- Izgube / gretje / poškodbe na antenskem vodu
- Manjša izsevana moč
- **Poškodba končne stopnje** na oddajniku!
Dopustna meja: SWR = 3 (25% moči)
::right::
SWR | % Izgube moči |
1,0 | 0,0 % |
1,2 | 0,8 % |
1,4 | 2,7 % |
1,6 | 5,0 % |
1,8 | 8,0 % |
2,0 | 11,0 % |
2,2 | 14,0 % |
2,4 | 17,0 % |
3,0 | 25,0 % |
6,0 | 55,0 % |
10,0 | 70,0 % |
---
# Elementi za prilagoditev in transformacijo
##
**Gama**: s kratkostično objemalko in spremenljivim kondenzatorjem prilagajamo SWR
**Delta**: priključne žice na sredino dipola, sredino lahko ozemljimo
**Hairpin**: Lažje kot gama, ampak mora sevalec biti prekinjen in v primeru koaksa potreben člen za simetriranje (balun)
::row::
Gama
Delta
Hairpin
---
# Transformatorji impedance
::row::

**Četrtvalni transformator** impedance
$Z_v$ – vhodna impedanca
$Z_i$ – izhodna impedanca

**Polvalna zanka**
Transformira impedanco 4:1
Omogoča simetriranje
::bottom::
Upoštevamo skrajševalni faktor voda!
---
# Transformatorji za simetriranje
Polvalni dipol (simetrični) -?- koaksialni vod (nesimetrični)
Balun (**bal**anced-**un**balanced) – prehod, simetrično na nesimetrično
::row::
**Polvalna zanka**
**Bazooka** simetrirni člen
Trifilarno navitje
---
::row::
1:1 Balun
4:1 Balun
1:1 Balun
::bottom::
In še mnogo več …
---
# Antenski tunerji
::left::
Anteno prilagodi na impedanco oddajnika
Tuner **NE naredi antene resonančne**
::right::
---
# Napajalni vod kot element za uglaševanje
::row::