--- layout: cover background: /images/antenna_cover.jpg routeAlias: antene --- # Antene >“Čas, sredstva in napor, ki smo ga vložili v izgradnjo kvalitetnega antenskega sistema, nam bodo prinesli dosti več zadovoljstva ob kvalitetnih zvezah, kot pa če bi te iste zveze dosegli z večanjem moči oddajnika.” --- # Antena Kaj dela antena? Električno moč iz oddajnika pretvori v **elektromagnetne valove** in jih **izseva v prostor**.   **Tudi obratno:** EM valovi, ki zadenejo anteno povzročijo nihanje elek. delcev v anteni   Kaj so signali, kaj motnje? --- # Dolžina antene Ponovimo: $$\lambda\ \text{(m)} = \frac{300}{f\ \text{(MHz)}}$$ Tipične resonančne dolžine: **$\bm{\frac12 \lambda}$**, $\frac14 \lambda$, $\frac34 \lambda$, $1 \lambda$ --- # Polvalni dipol Antena z dvema poloma, ki sta skupaj dolga pol valovne dolžine Najbolj **razširjena** in **najpreprostejša** antena Uporablja se tudi kot sestavni del drugih anten (npr. yagi) Referenčna antena: z njo določamo ojačenje drugih anten (več kasneje) ::row:: --- ## Dolžina polvalnega dipola ::left:: $l\ (\textrm{m}) = \dfrac{150}{f\ (\textrm{MHz})} \cdot k$ $l$ – dolžina v metrih $f$ – frekvenca v MHz $k$ – faktor vitkosti $k$ je odvisen od **razmerja valovne dolžine** in **debeline vodnika** $$ 0.93 \lesssim k \lesssim 0.98 $$ ::right:: --- # Impedanca antene ::left:: Impedanca: **Razporeditev toka in napetosti** v točki. Napetost in tok fazno zamaknjena za 90° oz. $\frac14 \lambda$ $$ Z = \frac{U}{I} $$ Resonančna antena: impedanca je **ohmska** Antena **predolga**: pojavi se **induktivna reaktanca** Antena **prekratka**: pojavi se **kapacitivna reaktanca** **Impedanco antene** razumemo kot impedanco **v točki napajanja** ::right:: --- # Sevalna upornost Z njo določamo več lastnosti antene Računa se v **točki največje amplitude toka** Ekvivalentna upornost, na kateri bi se porabila vsa moč oddajnika
$$ \eta = \frac{1}{ 1 + \frac{R_i}{R_s} } $$
$\eta$ – (eta) izkoristek $R_i$ – upornost žice $R_s$ – upornost sevanja
Na upornost sevanja vplivajo: **višina** antene, **predmeti v okolici**, kvaliteta tal, dimenzije oblika antene, … --- # Skrajševalni faktor ## Ločimo **mehansko** in **električno dolžino antene** _Enaki le v primeru neskončno tanke žice, v praznem prostoru_ **Faktor vitkosti**: debelejši vodnik ⇒ večja kapacitivnost Nihajni krog: večja kapacitivnost ⇒ nižja frekvenca Torej: debelejšo anteno moramo skrajšati Za polvalni dipol iz žice okoli 0,98 Na KV področju se pojavi še **efekt koncev** (izolator + konec žice) Iz prakse, najugodnejši skrajševalni faktor: 0,95 --- # Sevanje antene ::left:: **Izotropna antena:** - Točkast izvor, seva v vse smeri enako - V praksi je NE moremo narediti **Usmerjenost sevanja** predstavimo s: - 3D sliko, ali s - horizontalnim / vertikalnim sevalnim diagramom ::right:: --- layout: image-fill --- # Sevalni diagram ::image:: --- ::row::
Horizontalni sevalni diagram
Vertikalni sevalni diagram
--- # Kot sevanja ## **Širina sevanja antene v glavni smeri** V diagramu na glavnem snopu pri **0,71** maksimalne vrednosti. To je 50 % padec moči oz. **-3dB**. ::row:: --- # Razmerja sevanja ::left:: **F/B ratio – front to back ratio:** razmerje med napetostjo v smeri maksimalnega sevanja (0°) in njemu nasprotnega sevanja (180°) **F/S ratio – front to side ratio:** razmerje sevanja v direktni smeri in sevanja v bočni smeri (90°, 270°) ::right:: --- # Dobitek antene (ojačenje) Gain Razmerje ojačenja moči glede na referenčno anteno
$$ G = \frac{P_1}{P_2} $$
$P_1$ – moč antene, ki se troši na anteni $P_2$ – moč referenčne antene v istem polju
$$ G(\mathrm{dB}) = 10 \cdot \log \bigg( \frac {P_1}{P_2} \bigg) = 20 \cdot \log \bigg( \frac {U_1}{U_2} \bigg) $$ --- # Referenčne antene ## **Izotropna (točkasta) antena:** Ojačenje merimo z **dBi – decibel glede na izotropni radiator** **Polvalni dipol:** Ojačenje merimo z **dBd – decibel glede na dipol** Ojačenje dipola glede na izotropni radiator je 2,14 dBi --- # Efektivna izsevana moč – ERP ## $$ P_\text{ERP} = G \cdot P $$ **Primer**: Imamo oddajnik z močjo 25 W, anteno z ojačenjem 12 dBd in napajalni kabel, v katerem imamo 2 dB izgub. Iz navedenega je razvidno, da je skupno ojačenje antenskega sistema 10 dB oziroma 10-krat. $$ P_\text{ERP} = 10 \cdot 25 \ \mathrm{W} = 250 \ \mathrm{W} $$ "Ob uporabi dipola bi za isto efektivno moč potrebovali 250 W oddajnik." $$P_\text{EIRP}(\mathrm{W}) = 1,64 \cdot P_\text{ERP}(\mathrm{W})$$ $$P_\text{EIRP}(\mathrm{dB}) = P_\text{ERP}(\mathrm{dB}) + 2,15$$ --- # Praktične oblike anten --- # Polvalni dipol ::left:: Še enkrat: $$ l(\mathrm{m}) = \frac{150}{f(\mathrm{MHz})} \cdot k $$ Na seva na vse strani enako Ločimo: - horizontalni dipol - vertikalni dipol ::right:: ::bottom:: Če nimamo prostora lahko zavijemo konce proti tlom, to vpliva na sevalni diagram, resonanco in impedanco antene. --- Idealno postavljen **vsaj ½ "𝜆" od tal**, če ni, se popači sevalni diagram. ::row::
Vertikalni sevalni diagram vertikalnega dipola a. v praznem prostoru b. blizu tal
Horizontalni dipol
--- # Obrnjeni V – Inverted V ::left:: **Varianta dipola** (malenkost daljša, 5%) - Potrebuje le eno visoko točko - Okoli 90° (60 - 120°) - Konci vsaj 3 m od tal (zaradi varnosti mimoidočih) Uglašujemo jo s: - spreminjanjem **dolžine žice** in - spreminjanjem **naklona** Možno napajanje več anten različnih dolžin. ::right::
--- # Zaprt (zavit) polvalni dipol ::left:: Uporablja predvsem na UKV področju (tudi KV). Tudi varianta dipola – bolj **širokopasoven**. Impedanca je okoli 300 Ω, to pomeni, da anteno napajamo z: - 300 Ω odprtim vodom ali pa - 50 Ω koaksialnim vodom z 6:1 (balunom) ::right:: --- # Dipol antene za delo na več frekvenčnih pasovih "Multiband dipoli" **Zepp antena**: polvalna antena, napajamo z odprtim vodom dolg $\frac14 \lambda$ Ločimo: **Enojni** (a) in **dvojni** (b) Zepp **Windom antena** \(c): polvalna antena, napajamo na $\frac13$ dolžine antene (impedanca 300 Ω ⇒ 6:1 balun in koaksialni vod) **Dvojna Windom antena**: dve anteni na istem balunu, pokrijemo več pasov ::row:: --- # "Trap" dipol Dipol s pastmi ::left:: V antenski žici imamo **vgrajena posebna vezja**/pasti ali "trape" Pasti so **vzporedni nihajni krogi** – pri resonanci **velika upornost** **W3DZZ** antena: z enim parom trapov pokrije več amaterskih pasov To dosežemo s pravilnim razmerjem med L in C ::right:: --- # Yagi–Uda antena ::left:: Tipična predstavnica **usmerjenih** anten **Aktivni** element: **sevalec** **Parazitni** elementi: **reflektor**, **direktorji** ::right:: ::row:: --- ::row::
**Več direktorjev** → **ožji glavni snop** Po določeni velikosti, ni smiselno povečevanje.
"Multiband" Yagi antena
--- ::left:: # Zančne (loop) antene ## **Quad** (4) in **Delta** (3) **Loop** Dva ali več kvadratov/trikotnikov Sevalec (dolg λ), reflektor (λ + 3-5%), direktorji (λ - 3-5%) Razmik približno 0,2 λ Nižji vertikalni kot sevanja na majhnih višinah Manj občutljive na šum Slabša odpornost na vreme KV – prevladujejo loop, UKV – yagi ::right::
--- # Logaritmično – periodične dipol antene (LPDA) "log-periodik" (LP) ::left:: Najpogostejše za TV sprejemnike Pokrivajo **širok frekvenčni pas**, konstantno obnašanje Najdaljši in najkrajši določata zgornjo in spodnjo mejo frekvenčnega pasu Razmiki določajo ojačenje antene **Napaja na sprednjem delu** Predolgi – reflektorji, prekratki – direktorji ::right::
--- # Long – wire antena (LW) ::left:: Ko nimamo prostora za polvalni dipol ali usmerjeno anteno Žica postavljena čim višje, ne nujno v ravni liniji **Moramo** uporabljati **prilagoditveno vezje** (prilagodimo impedanco) Idealna dolžina je nekaj valovnih dolžin Na najnižji frekvenci mora biti dolga vsaj $\frac34 \lambda$ ::right:: --- # Vertikalne antene ::left:: Malo prostora, delo iz vozila, ročne postaje **Dobro narejena** in primerno **ozemljena**! Horizontalno seva v vse smeri enako ("omnidirekcionalna"), vertikalno precej usmerjena Polovica vertikalnega dipola ($\frac14 \lambda$), druga polovica je zemlja pod anteno Ozemljimo z **radiali** (na ali pod zemljo) 0,2 - 0,5 λ ::right:: --- ::left:: Na KV pogosto dodamo "trape" $\frac14 \lambda$ najbolj razširjena, **AMPAK** optimalni kot sevanja dosežemo z **$\bf{\frac58 \lambda}$** Problemi: **ni napajalnih vodov** s pravilno impedanco in antena **ni resonančna** (kapacitivna) Pomagamo si s tuljavo pri vznožju Oddaja: odlična Sprejem: **več šuma** kot horizontalne ::right:: --- ## Ground plane – GP antene Vertikalna antena postavljena visoko nad zemljo – potrebujemo "**umetno zemljo**" ali "ground plane" Radiali – žica (KV) ali aluminijaste cevi ::row:: --- # Parabolična antena ::left:: Predvsem na UHF in SHF Zakaj? Na 144MHz je premer reflektorja okoli 15m Reflektor – "**parabolično zrcalo**" **Sevalec** – **v gorišču** Sevalci različnih oblik – z menjavo, različni frekvenčni pasovi **VELIKO ojačenje** in **ozek kot sevanja** Satelitske in EME (lahko tudi tropo) zveze ::right:: --- # Umetna antena ::left:: **Ne seva** energije v prostor Upori primerne moči Predstavljajo popolnoma prilagojeno breme **Uglaševanje in testiranje** oddajnikov ::right:: --- # Postavljanje anten
**VARNOST!!**
::row:: --- layout: cover --- # Napajanje anten --- # Antenski / napajalni vod ## Poveže anteno in oddajnik Največji prenos moči: končna stopnja oddajnika in antena **impedančno prilagojena** Dober vod: - **ne sme sevati** - **energija** pri prenosu **se ne sme izgubiti** - mora imeti **konstantne električne karakteristike** - mora biti odporen na **vreme** --- # Vrste antenskih vodov ## Dve glavni vrsti: **dvožilni** in **koaksialni** vod
--- layout: image-fill --- **Valovod** (Waveguide) – cev ustreznega preseka (za mikrovalovno področje) ::image:: --- # Karakteristična impedanca voda (Z) Razmerje napetosti U in toka I na neskončno dolgem vodniku Impedanca (zračni izolator):
$$ Z = \sqrt{ \frac{L}{C} } $$
$L$ – "debelina vodnika" $C$ – "medsebojna razdalja"
::row:: ---
Dvožilni antenski vod $$ Z(\Omega) = \frac{120}{ \sqrt{\varepsilon_r} } \cdot \ln \frac{2 \cdot D(\mathrm{mm})}{d(\mathrm{mm})} $$
Koaksialni vod $$ Z(\Omega) = \frac{60}{ \sqrt{\varepsilon_r} } \cdot \ln \frac{D(\mathrm{mm})}{d(\mathrm{mm})} $$
--- # Vpliv dielektrika ::row::
Hitrost širjenja valovanja v snovi: $$ v = \frac{c}{\sqrt{\varepsilon_r}} $$ $v$ – hitrost v snovi ($\frac{\mathrm{km}}{\mathrm{s}}$) $c$ – hitrost svetlobe (300000 $\frac{\mathrm{km}}{\mathrm{s}}$) $\varepsilon_r$ – relativna dielektrična konstanta
Skrajševalni faktor koaksialnega voda: $$ V = \frac{v}{c} = \frac{1}{\sqrt{\varepsilon_r}} $$
Snov $\varepsilon_r$
Zrak1,0
Teflon2,0
Polietilen2,3
Pleksi steklo3,0 … 3,6
Polivinil (PVC)3,1 … 3,5
Epoksi smola3,5
Porcelan6,5
Tip koaksialnega kabla $V$
RG580,66
RG0,66
RG0,66
RG0,71
RG0,72
H1550,81
H5000,81
--- layout: image-fill --- # Izgube v napajalnih vodih ## **Izgube** zaradi ohmske **upornosti žice** (skin efekt), **izgube v dielektriku** in **sevanja voda** ::image:: --- # Porazdelitev toka in napetosti vzdolž voda
Stojno valovanje ::row::
Prilagojeno breme R = Z
Odprt vod R = ∞
Kratko sklenjen vod R = 0
--- Del VF energije se potroši na bremenu, preostali del se vrne
R > Z
R < Z
--- # Razmerje stojnega valovanja (SWR) "Standing wave ratio" ::left:: $$ \text{SWR} = \frac{U_\text{max}}{U_\text{min}} $$ Merimo s **SWR metrom** Slab SWR povzroči: - Izgube / gretje / poškodbe na antenskem vodu - Manjša izsevana moč - **Poškodba končne stopnje** na oddajniku! Dopustna meja: SWR = 3 (25% moči) ::right::
SWR% Izgube moči
1,00,0 %
1,20,8 %
1,42,7 %
1,65,0 %
1,88,0 %
2,011,0 %
2,214,0 %
2,417,0 %
3,025,0 %
6,055,0 %
10,070,0 %
--- # Elementi za prilagoditev in transformacijo ## **Gama**: s kratkostično objemalko in spremenljivim kondenzatorjem prilagajamo SWR **Delta**: priključne žice na sredino dipola, sredino lahko ozemljimo **Hairpin**: Lažje kot gama, ampak mora sevalec biti prekinjen in v primeru koaksa potreben člen za simetriranje (balun) ::row::
Gama
Delta
Hairpin
--- # Transformatorji impedance ::row::
**Četrtvalni transformator** impedance $Z_v$ – vhodna impedanca $Z_i$ – izhodna impedanca
**Polvalna zanka** Transformira impedanco 4:1 Omogoča simetriranje
::bottom::
Upoštevamo skrajševalni faktor voda!
--- # Transformatorji za simetriranje Polvalni dipol (simetrični) -?- koaksialni vod (nesimetrični) Balun (**bal**anced-**un**balanced) – prehod, simetrično na nesimetrično ::row::
**Polvalna zanka**
**Bazooka** simetrirni člen
Trifilarno navitje
--- ::row::
1:1 Balun
4:1 Balun
1:1 Balun
::bottom:: In še mnogo več … --- # Antenski tunerji ::left:: Anteno prilagodi na impedanco oddajnika Tuner **NE naredi antene resonančne** ::right:: --- # Napajalni vod kot element za uglaševanje ::row::