**Quad** (4) in **Delta** (3) **Loop**
Dva ali več kvadratov/trikotnikov
Sevalec (dolg λ), reflektor (λ + 3-5%), direktorji (λ - 3-5%)
Razmik približno 0,2 λ
Nižji vertikalni kot sevanja na majhnih višinah
Manj občutljive na šum
Slabša odpornost na vreme
KV – prevladujejo loop, UKV – yagi
Najpogostejše za TV sprejemnike
Pokrivajo **širok frekvenčni pas**, konstantno obnašanje
Najdaljši in najkrajši določata zgornjo in spodnjo mejo frekvenčnega pasu
Razmiki določajo ojačanje antene
**Napaja na sprednjem delu**
Predolgi – reflektorji, prekratki – direktorji
----
### Long – wire antena (LW)
Ko nimamo prostora za polvalni dipol ali usmerjeno anteno
Žica postavljena čim višje, ne nujno v ravni liniji
**Moramo** uporabljati **prilagoditveno vezje** (prilagodimo impedanco)
Idealna dolžina je nekaj valovnih dolžin
Na najnižji frekvenci mora biti dolga vsaj $\frac34 \lambda$
----
### Vertikalne antene
Malo prostora, delo iz vozila, ročne postaje
**Dobro narejena** in primerno **ozemljena**!
Horizontalno seva v vse smeri enako ("omnidirekcionalna"), vertikalno precej usmerjena
Polovica vertikalnega dipola ($\frac14 \lambda$), druga polovica je zemlja pod anteno
Ozemljimo z **radiali** (na ali pod zemljo) 0,2 - 0,5 λ
Na KV pogosto dodamo "trape"
$\frac14 \lambda$ najbolj razširjena,
**AMPAK** optimalni kot sevanja dosežemo z **$\bf{\frac58 \lambda}$**
Problemi: **ni napajalnih vodov** s pravilno impedanco in antena **ni resonančna** (kapacitivna)
Pomagamo si s tuljavo pri vznožju
Oddaja: odlična
Sprejem: **več šuma** kot horizontalne
#### Ground plane – GP antene
Vertikalna antena postavljena visoko nad zemljo – potrebujemo "**umetno zemljo**" ali "ground plane"
Radiali – žica (KV) ali aluminjaste cevi
----
### Parabolična antena
Predvsem na UHF in SHF
Zakaj? Na 144MHz je premer reflektorja okoli 15m
Reflektor – "**parabolično zrcalo**"
**Sevalec** – **v gorišču**
Sevalci različnih oblik – z menjavo, različni frekvenčni pasovi
**VELIKO ojačanje** in **ozek kot sevanja**
Satelitske in EME (lahko tudi tropo) zveze
----
### Umetna antena
**Ne seva** energije v prostor
Upori primerne moči
Predstavljajo popolnoma prilagojeno breme
**Uglaševanje in testiranje** oddajnikov
----
### Postavljanje anten
**VARNOST!!**
----
## Napajanje anten
----
### Antenski / napajalni vod
Poveže anteno in oddajnik
Največji prenos moči: končna stopnja oddajnika in antena **impedančno prilagojena**
Dober vod:
- **ne sme sevati**
- **energija** pri prenosu **se ne sme izgubiti**
- mora imeti **konstantne električne karakteristike**
- mora biti odporen na **vreme**
----
### Vrste antenskih vodov
Dve glavni vrsti: **dvožilni** in **koaksialni** vod
**Valovod** (Waveguide) – cev ustreznega preseka (za mikrovalovno področje)

----
### Karakteristična impedanca voda (Z)
Razmerje napetosti U in toka I na neskončno dolgem vodniku
Impedanca (zračni izolator):
$$ Z = \sqrt{ \frac{L}{C} } $$
$L$ – "debelina vodnika"
$C$ – "medsebojna razdalja"
Dvožilni antenski vod

$$ Z(\Omega) = \frac{120}{ \sqrt{\varepsilon_r} } \cdot \ln \frac{2 \cdot D(\mathrm{mm})}{d(\mathrm{mm})} $$
Koaksialni vod

$$ Z(\Omega) = \frac{60}{ \sqrt{\varepsilon_r} } \cdot \ln \frac{D(\mathrm{mm})}{d(\mathrm{mm})} $$
----
### Vpliv dielektrika
Hitrost širjenja valovanja v snovi:
$$ v = \frac{c}{\sqrt{\varepsilon_r}} $$
$v$ – hitrost v snovi ($\frac{\mathrm{km}}{\mathrm{s}}$)
$c$ – hitrost svetlobe (300000 $\frac{\mathrm{km}}{\mathrm{s}}$)
$\varepsilon_r$ – relativna dielektrična konstanta
Skrajševalni faktor koaksialnega voda:
$$ V = \frac{v}{c} = \frac{1}{\sqrt{\varepsilon_r}} $$
Snov | $\varepsilon_r$ |
Zrak | 1,0 |
Teflon | 2,0 |
Polietilen | 2,3 |
Pleksi steklo | 3,0 … 3,6 |
Polivinil (PVC) | 3,1 … 3,5 |
Epoksi smola | 3,5 |
Porcelan | 6,5 |
Tip koaksialnega kabla | $V$ |
RG58 | 0,66 |
RG | 0,66 |
RG | 0,66 |
RG | 0,71 |
RG | 0,72 |
H155 | 0,81 |
H500 | 0,81 |
----
### Izgube v napajalnih vodih
**Izgube** zaradi ohmske **upornosti žice** (skin efekt), **izgube v dielektriku** in **sevanja voda**

----
### Porazdelitev toka in napetosti vzdolž voda
Stojno valovanje
Prilagojeno breme
R = Z
Odprt vod
R = ∞
Kratko slenjen vod
R = 0
Del VF energije se potroši na bremenu, preostali del se vrne
R > Z
R < Z
### Razmerje stojnega valovanja (SWR)
"Standing wave ratio"
$$ \text{SWR} = \frac{U_\text{max}}{U_\text{min}} $$
Merimo s **SWR metrom**
Slab SWR povzroči:
- Izgube / gretje / poškodbe na antenskem vodu
- Manjša izsevana moč
- **Poškodba končne stopnje** na oddajniku!
Dopustna meja: SWR = 3 (25% moči)
SWR | % Izgube moči |
1,0 | 0,0 % |
1,2 | 0,8 % |
1,4 | 2,7 % |
1,6 | 5,0 % |
1,8 | 8,0 % |
2,0 | 11,0 % |
2,2 | 14,0 % |
2,4 | 17,0 % |
3,0 | 25,0 % |
6,0 | 55,0 % |
10,0 | 70,0 % |
----
### Elementi za prilagoditev in transformacijo
**Gama**: s kratkostično objemalko in spremenljivim kondenzatorjem prilagajamo SWR
**Delta**: priključne žice na sredino dipola, sredino lahko ozemljimo
**Hairpin**: Lažje kot gama, ampak mora sevalec biti prekinjen in v primeru koaksa potreben člen za simetriranje (balun)
### Transformatorji impedance

**Četrtvalni transformator** impedance
$Z_v$ – vhodna impedanca
$Z_i$ – izhodna impedanca

**Polvalna zanka**
Transformira impedanco 4:1
Omogoča simetriranje
Upoštevamo skrajševalni faktor voda!
### Transformatorji za simetriranje
Polvalni dipol (simetrični) -?- koaksialni vod (nesimetrični)
Balun (**bal**anced-**un**balanced) – prehod, simetrično na nesimetrično
**Polvalna zanka**
**Bazooka** simetrirni člen
Trifilarno navitje
1:1 Balun
4:1 Balun
1:1 Balun
In še mnogo več …
----
### Antenski tunerji
Anteno prilagodi na impedanco oddajnika
Tuner **NE naredi antene rezonančne**
----
### Napajalni vod kot element za uglaševanje