--- layout: cover --- # Antene ---- ### Zakaj? >“Čas, sredstva in napor, ki smo ga vložili v izgradnjo kvalitetnega antenskega sistema, nam bodo prinesli dosti več zadovoljstva ob kvalitetnih zvezah, kot pa če bi te iste zveze dosegli z večanjem moči oddajnika.” ---- ### Antena **Kaj dela antena?** Električno moč iz oddajnika pretvori v **elektromagnetne valove** in jih **izzseva v prostor**.   **Tudi obratno:** EM valovi, ki zadanejo anteno povzročijo nihanje elek. delcev v anteni   Kaj so signali, kaj motnje? ---- ### Dolžina antene Ponovimo: $$\lambda\ \text{(m)} = \frac{300}{f\ \text{(MHz)}}$$ Tipične resonančne dolžine: **$\bm{\frac12 \lambda}$**, $\frac14 \lambda$, $\frac34 \lambda$, $1 \lambda$ ---- ### Polvalni dipol Najbolj **razširjena** in **najpreprostejša** antena Uporablja se tudi kot sestavni del drugih anten (npr. yagi) Referenčna antena: z njo določamo ojačanje drugih anten (več kasneje) #### Dolžina polvalnega dipola
$$ l\ (\textrm{m}) = \frac{150}{f\ (\textrm{MHz})} \cdot k $$
$l$ – dolžina v metrih $f$ – frekvenca v MHz $k$ – faktor vitkosti
$k$ je odvisen od **razmerja valovne dolžine** in **debeline vodnika** $$ 0.93 \lesssim k \lesssim 0.98 $$
---- ### Impedanca antene
Impedanca: **Razporeditev toka in napetosti** v točki. Napetost in tok fazno zamaknjena za 90° oz. $\frac14 \lambda$ $$ Z = \frac{U}{I} $$
Rezonančna antena: impedanca je **ohmska** Antena **predolga**: pojavi se **induktivna reaktanca** Antena **prekratka**: pojavi se **kapacitivna reaktanca** **Impedanco antene** razumemo kot impedanco **v točki napajanja** ---- ### Sevalna upornost Z njo določamo več lastnosti antene Računa se v **točki največje amplitude toka** Ekvivalentna upornost, na kateri bi se porabila vsa moč oddajnika
$$ \eta = \frac{1}{ 1 + \frac{R_i}{R_s} } $$
$\eta$ – (eta) izkoristek $R_i$ – upornost žice $R_s$ – upornost sevanja
Na upornost sevanja vplivajo: **višina** antene, **predmeti v okolici**, kvaliteta tal, dimenzije oblika antene, … ---- ### Skrajševalni faktor Ločimo **mehansko** in **električno dolžino antene** _Enaki le v primeru neskončno tanke žice, v praznem prostoru_ **Faktor vitkosti**: debelejši vodnik ⇒ večja kapacitivnost Nihajni krog: večja kapacitivnost ⇒ nižja frekvenca Torej: debelejšo anteno moramo skrajšati Za polvalni dipol iz žice okoli 0,98 Na KV področju se pojavi še **efekt koncev** (izolator + konec žice) Iz prakse, najugodnejši skrajševalni faktor: 0,95 ---- ### Sevanje antene
**Izotropna antena:** - Točkast izvor, seva v vse smeri enako - V praksi je NE moremo narediti **Usmerjenost sevanja** predstavimo s: - 3D sliko, ali s - horizontalnim / vertikalnim sevalnim diagramom
---- ### Sevalni diagram
Horizontalni sevalni diagram
Vertikalni sevalni diagram
---- ### Kot sevanja **Širina sevanja antene v glavni smeri** V diagramu na glavnem snopu pri **0,71** maksimalne vrednosti. To je 50 % padec moči oz. **-3dB**.
### Razmerja sevanja
**F/B ratio – front to back ratio:** razmerje med napetostjo v smeri maksimalnega sevanja (0°) in njemu nasprotnega sevanja (180°) **F/S ratio – front to side ratio:** razmerje sevanja v direktni smeri in sevanja v bočni smeri (90°, 270°)
---- ### Dobiček antene (ojačanje) Razmerje ojačanja moči glede na referenčno anteno
$$ G = \frac{P_1}{P_2} $$
$P_1$ – moč antene, ki se troši na anteni $P_2$ – moč referenčne antene v istem polju
$$ G(\mathrm{dB}) = 10 \cdot \log \bigg( \frac {P_1}{P_2} \bigg) = 20 \cdot \log \bigg( \frac {U_1}{U_2} \bigg) $$ ---- ### Referenčne antene **Izotropna (točkasta) antena:** Ojačanje merimo z **dBi – decibel glede na izotropni radiator** **Polvalni dipol:** Ojačanje merimo z **dBd – decibel glede na dipol** Ojačanje dipola glede na izotropni radiator je 2,14 dBi ---- ### Efektivna izsevana moč – ERP $$ P_\text{ERP} = G \cdot P $$ **Primer**: Imamo oddajnik z močjo 25 W, anteno z ojačenjem 12 dBd in napajalni kabel, v katerem imamo 2 dB izgub. Iz navedenega je razvidno, da je skupno ojačenje antenskega sistema 10 dB oziroma 10-krat. $$ P_\text{ERP} = 10 \cdot 25 \ \mathrm{W} = 250 \ \mathrm{W} $$ "Ob uporabi dipola bi za isto efektivno moč potrebovali 250 W oddajnik." $ P_\text{EIRP}(\mathrm{W}) = 1,64 \cdot P_\text{ERP}(\mathrm{W}) $ $ P_\text{EIRP}(\mathrm{dB}) = P_\text{ERP}(\mathrm{dB}) + 2,15 $ ---- ### Praktične oblike anten ---- ### Polvalni dipol
Še enkrat: $$ l(\mathrm{m}) = \frac{150}{f(\mathrm{MHz})} \cdot k $$ Na seva na vse strani enako Ločimo: - horizontalni dipol - vertikalni dipol
Če nimamo prostora lahko zavijemo konce proti tlem, to vpliva na sevalni diagram, rezonanco in impedanco antene. Idealno postavljen **vsaj ½ "𝜆" od tal**, če ni, se popači sevalni diagram.
Vertikalni sevalni diagram vertikalnega dipola a) v praznem prostoru b) blizu tal
Horizontalni dipol
---- ### Obrnjeni V – Inverted V
**Varianta dipola** (malenkost daljša, 5%) - Potrebuje le eno visoko točko - Okoli 90° (60 - 120°) - Konci vsaj 3 m od tal (zaradi varnosti mimoidočih) Oglašujemo jo s: - spreminjanjem **dolžine žice** in - spreminjanjem **naklona** Možno napajanje večih anten različnih dolžin.
---- ### Zaprt (zavit) polvalni dipol
Uporablja predvsem na UKV področju (tudi KV). Tudi varianta dipola – bolj **širokopasoven**. Impedanca je okoli 300 Ω, to pomeni, da anteno napajamo z: - 300 Ω odprtim vodom ali pa - 50 Ω koaksialnim vodom z 6:1 (balunom)
---- ### Dipol antene za delo na več frekvenčnih pasovih
"Multiband dipoli" **Zepp antena**: polvalna antena, napajamo z odprtim vodom dolg $\frac14 \lambda$ Ločimo: **Enojni** (a) in **dvojni** (b) Zepp **Windom antena** (c): polvalna antena, napajamo na $\frac13$ dolžine antene (impedanca 300 Ω ⇒ 6:1 balun in koaksialni vod) **Dvojna Windom antena**: dve anteni na istem balunu, pokrijemo več pasov
### "Trap" dipol
V antenski žici imamo **vgrajena posebna vezja**/pasti ali "trape" Pasti so **vzporedni nihajni krogi** – pri resonanci **velika upornost** **W3DZZ** antena: z enim parom trapov pokrije več amaterskih pasov To dosežemo s pravilnim razmerjem med L in C
---- ### Yagi–Uda antena
Tipična predstavnica **usmerjenih** anten **Aktivni** element: **sevalec** **Parazitni** elementi: **reflektor**, **direktorji**
**Več direktorjev** → **ožji glavni snop** Po določeni velikosti, ni smiselno povečevanje.
"Multiband" Yagi antena
---- ### Zančne (loop) antene
**Quad** (4) in **Delta** (3) **Loop** Dva ali več kvadratov/trikotnikov Sevalec (dolg λ), reflektor (λ + 3-5%), direktorji (λ - 3-5%) Razmik približno 0,2 λ Nižji vertikalni kot sevanja na majhnih višinah Manj občutljive na šum Slabša odpornost na vreme KV – prevladujejo loop, UKV – yagi
---- ### Logaritmično – periodične dipol antene (LPDA)
"log-periodik" (LP)
Najpogostejše za TV sprejemnike Pokrivajo **širok frekvenčni pas**, konstantno obnašanje Najdaljši in najkrajši določata zgornjo in spodnjo mejo frekvenčnega pasu Razmiki določajo ojačanje antene **Napaja na sprednjem delu** Predolgi – reflektorji, prekratki – direktorji
---- ### Long – wire antena (LW)
Ko nimamo prostora za polvalni dipol ali usmerjeno anteno Žica postavljena čim višje, ne nujno v ravni liniji **Moramo** uporabljati **prilagoditveno vezje** (prilagodimo impedanco) Idealna dolžina je nekaj valovnih dolžin Na najnižji frekvenci mora biti dolga vsaj $\frac34 \lambda$
---- ### Vertikalne antene
Malo prostora, delo iz vozila, ročne postaje **Dobro narejena** in primerno **ozemljena**! Horizontalno seva v vse smeri enako ("omnidirekcionalna"), vertikalno precej usmerjena Polovica vertikalnega dipola ($\frac14 \lambda$), druga polovica je zemlja pod anteno Ozemljimo z **radiali** (na ali pod zemljo) 0,2 - 0,5 λ
Na KV pogosto dodamo "trape" $\frac14 \lambda$ najbolj razširjena, **AMPAK** optimalni kot sevanja dosežemo z **$\bf{\frac58 \lambda}$** Problemi: **ni napajalnih vodov** s pravilno impedanco in antena **ni resonančna** (kapacitivna) Pomagamo si s tuljavo pri vznožju Oddaja: odlična Sprejem: **več šuma** kot horizontalne
#### Ground plane – GP antene Vertikalna antena postavljena visoko nad zemljo – potrebujemo "**umetno zemljo**" ali "ground plane" Radiali – žica (KV) ali aluminjaste cevi
---- ### Parabolična antena
Predvsem na UHF in SHF Zakaj? Na 144MHz je premer reflektorja okoli 15m Reflektor – "**parabolično zrcalo**" **Sevalec** – **v gorišču** Sevalci različnih oblik – z menjavo, različni frekvenčni pasovi **VELIKO ojačanje** in **ozek kot sevanja** Satelitske in EME (lahko tudi tropo) zveze
---- ### Umetna antena
**Ne seva** energije v prostor Upori primerne moči Predstavljajo popolnoma prilagojeno breme **Uglaševanje in testiranje** oddajnikov
---- ### Postavljanje anten
**VARNOST!!**
---- ## Napajanje anten ---- ### Antenski / napajalni vod Poveže anteno in oddajnik Največji prenos moči: končna stopnja oddajnika in antena **impedančno prilagojena** Dober vod: - **ne sme sevati** - **energija** pri prenosu **se ne sme izgubiti** - mora imeti **konstantne električne karakteristike** - mora biti odporen na **vreme** ---- ### Vrste antenskih vodov Dve glavni vrsti: **dvožilni** in **koaksialni** vod
**Valovod** (Waveguide) – cev ustreznega preseka (za mikrovalovno področje) ---- ### Karakteristična impedanca voda (Z) Razmerje napetosti U in toka I na neskončno dolgem vodniku Impedanca (zračni izolator):
$$ Z = \sqrt{ \frac{L}{C} } $$
$L$ – "debelina vodnika" $C$ – "medsebojna razdalja"
Dvožilni antenski vod $$ Z(\Omega) = \frac{120}{ \sqrt{\varepsilon_r} } \cdot \ln \frac{2 \cdot D(\mathrm{mm})}{d(\mathrm{mm})} $$
Koaksialni vod $$ Z(\Omega) = \frac{60}{ \sqrt{\varepsilon_r} } \cdot \ln \frac{D(\mathrm{mm})}{d(\mathrm{mm})} $$
---- ### Vpliv dielektrika
Hitrost širjenja valovanja v snovi: $$ v = \frac{c}{\sqrt{\varepsilon_r}} $$ $v$ – hitrost v snovi ($\frac{\mathrm{km}}{\mathrm{s}}$) $c$ – hitrost svetlobe (300000 $\frac{\mathrm{km}}{\mathrm{s}}$) $\varepsilon_r$ – relativna dielektrična konstanta
Skrajševalni faktor koaksialnega voda: $$ V = \frac{v}{c} = \frac{1}{\sqrt{\varepsilon_r}} $$
Snov$\varepsilon_r$
Zrak1,0
Teflon2,0
Polietilen2,3
Pleksi steklo3,0 … 3,6
Polivinil (PVC)3,1 … 3,5
Epoksi smola3,5
Porcelan6,5
Tip koaksialnega kabla$V$
RG580,66
RG0,66
RG0,66
RG0,71
RG0,72
H1550,81
H5000,81
---- ### Izgube v napajalnih vodih **Izgube** zaradi ohmske **upornosti žice** (skin efekt), **izgube v dielektriku** in **sevanja voda** ---- ### Porazdelitev toka in napetosti vzdolž voda
Stojno valovanje
Prilagojeno breme R = Z
Odprt vod R = ∞
Kratko slenjen vod R = 0
Del VF energije se potroši na bremenu, preostali del se vrne
R > Z
R < Z
### Razmerje stojnega valovanja (SWR) "Standing wave ratio" $$ \text{SWR} = \frac{U_\text{max}}{U_\text{min}} $$
Merimo s **SWR metrom** Slab SWR povzroči: - Izgube / gretje / poškodbe na antenskem vodu - Manjša izsevana moč - **Poškodba končne stopnje** na oddajniku! Dopustna meja: SWR = 3 (25% moči)
SWR% Izgube moči
1,00,0 %
1,20,8 %
1,42,7 %
1,65,0 %
1,88,0 %
2,011,0 %
2,214,0 %
2,417,0 %
3,025,0 %
6,055,0 %
10,070,0 %
---- ### Elementi za prilagoditev in transformacijo **Gama**: s kratkostično objemalko in spremenljivim kondenzatorjem prilagajamo SWR **Delta**: priključne žice na sredino dipola, sredino lahko ozemljimo **Hairpin**: Lažje kot gama, ampak mora sevalec biti prekinjen in v primeru koaksa potreben člen za simetriranje (balun)
Gama
Delta
Hairpin
### Transformatorji impedance
**Četrtvalni transformator** impedance $Z_v$ – vhodna impedanca $Z_i$ – izhodna impedanca
**Polvalna zanka** Transformira impedanco 4:1 Omogoča simetriranje
Upoštevamo skrajševalni faktor voda!
### Transformatorji za simetriranje Polvalni dipol (simetrični) -?- koaksialni vod (nesimetrični) Balun (**bal**anced-**un**balanced) – prehod, simetrično na nesimetrično
**Polvalna zanka**
**Bazooka** simetrirni člen
Trifilarno navitje
1:1 Balun
4:1 Balun
1:1 Balun
In še mnogo več … ---- ### Antenski tunerji
Anteno prilagodi na impedanco oddajnika Tuner **NE naredi antene rezonančne**
---- ### Napajalni vod kot element za uglaševanje