---
layout: cover
---

# Elektrotehnika

---

# Osnovna teorija atomov

::left::

- Najmanjši delec snovi je **atom**
    - Atom sestavljajo: **elektroni, nevtroni in protoni**
    - Atomsko **jedro** je sestavljeno iz: **protonov in nevtronov**
- Atomi se med seboj povezujejo v **molekule**

 

- **Element**: snov, ki jo z kemijskimi reakcijami ne moremo razstaviti na enostavnejše sestavine
- **Spojina**: snov sestavljena iz dveh ali več elementov
    - Najmanjši gradnik spojin je molekula

::right::

<div class="flex flex-col items-end gap-5">
<img src="/images/web_15.png" class="h-50 bg-white p-5">
<img src="/images/molekula.png" class="h-40 bg-white p-5">
</div>

---

# Kemijske vezi

- **Ionska ali elektronska vez**: elektropozitiven atom odstopi elektron elektronegativnemu atomu v bližini.
    - Primer: NaCl
- **Kovalentna vez**: dva nevtralna atoma si delita enega ali več elektronov.
    - Primer: polprevodniki, vezava vodika in kisika ->voda
- **Kovinska vez**: med atomi plava oblak prostih elektronov.
    - Primer: s to vezjo so povezani atomi v kovinah.

::row::

<img src="/images/web_16.jpg" class="h-50 bg-white p-4">
<img src="/images/web_17.jpg" class="h-50 bg-white p-4">

---
layout: image-fill
---

# Električno polje in potencial

Električno polje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj

**Jakost električnega polja**: $E\ [\frac{V}{m}]$

::image::

<img src="/images/e_field.png" class="bg-white">

---

**Količina naboja**: $Q\ [C=As]$ _Coulomb_
- En coulomb je definiran kot količina električnega naboja, ki
preteče skozi prečni prerez vodnika v času ene 1s pri toku 1A.

**Električni potencial**: $V_p\ [V]$ _Volt_
- Električni potencial v neki točki električnega polja znaša 1V, če
se iz prostora izven polja prenese v dano točko pozitiven naboj
1C in se ob tem opravi delo 1J.

---
layout: image-fill
---

**Coulombov zakon**: $F = k_0\frac{Q_1 \cdot Q_2}{r^2}$
- kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo

**Pred električnim poljem se zaščitimo z oklapljanjem s kovinskimi materiali** (Faradejeva kletka).

::image::

<img src="/images/web_18.jpg" class="invertible">

---

# Električni tok in napetost
##

**Električni tok** je **usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja**.
Nastane pod vplivom razlike električnih potencialov, ki jim pravimo
tudi električna napetost.

Oznaka in enota: $I[A]$ _Amper_

Inštrument za merjenje toka je **ampermeter**

&nbsp;

**Električna napetost** je definirana kot **razlika električnih potencialov**.

Oznaka in enota: $U[V]$ _Volt_

Inštrument za merjenje napetosti je **voltmeter**

---

# Električna moč in delo
##

**Električna moč**: intenzivnost opravljanja dela električne sile

$P = U \cdot I\ [VA = W]$ _Vat_

**Električno delo**: Delo, ki ga opravi električi naboj

$A = P \cdot t\ [J = Ws]$ _Joul / Vatsekunda_

---

# Predpone SI

::left::

<table class="compact text-xs">
<tbody>
<tr><th>Okrajšava</th><th>Ime</th><th colspan="3" align="center">Vrednost</th></tr>
<tr><td>&hellip;</td></tr>
<tr><td>P</td><td>peta</td><td>10<sup>15</sup></td><td>1.000.000.000.000.000</td><td>bilijarda</td></tr>
<tr><td>T</td><td>tera</td><td>10<sup>12</sup></td><td>1.000.000.000.000</td><td>bilijon</td></tr>
<tr><td>G</td><td>giga</td><td>10<sup>9</sup></td><td>1.000.000.000</td><td>milijarda</td></tr>
<tr><td>M</td><td>mega</td><td>10<sup>6</sup></td><td>1.000.000</td><td>milijon</td></tr>
<tr><td>k</td><td>kilo</td><td>10<sup>3</sup></td><td>1.000</td><td>tisoč</td></tr>
<tr><td>h</td><td>hekto</td><td>10<sup>2</sup></td><td>100</td><td>sto</td></tr>
<tr><td>da</td><td>deka</td><td>10<sup>1</sup></td><td>10</td><td>deset</td></tr>
<tr><td>d</td><td>deci</td><td>10<sup>-1</sup></td><td>0,1</td><td>desetina</td></tr>
<tr><td>c</td><td>centi</td><td>10<sup>-2</sup></td><td>0,01</td><td>stotina</td></tr>
<tr><td>m</td><td>mili</td><td>10<sup>-3</sup></td><td>0,001</td><td>tisočina</td></tr>
<tr><td>μ</td><td>mikro</td><td>10<sup>-6</sup></td><td>0,000.001</td><td>milijonina</td></tr>
<tr><td>n</td><td>nano</td><td>10<sup>-9</sup></td><td>0,000.000.001</td><td>milijardina</td></tr>
<tr><td>p</td><td>piko</td><td>10<sup>-12</sup></td><td>0,000.000.000.001</td><td>bilijonina</td></tr>
<tr><td>&hellip;</td></tr>
</tbody></table>

::right::

<div class="text-center">

Primeri:

$1\ \text{A} = 1000\ \text{mA} = 0,001\ \text{kA}$

$1\ \text{V} = 1000\ \text{mV} = 0,001\ \text{kV}$

$1\ \Omega = 1000\ \text{m}\Omega = 0,001\ \text{k}\Omega$
</div>

---

# Prevodniki, neprevodniki in polprevodniki
##

**Prevodniki**: imajo dosti prostih nosilcev naboja, zato prevajajo
električni tok.
- Zlato, srebro, baker, aluminij, &hellip;

**Neprevodniki** (izolatorji): nimajo prostih nosilcev naboja, zato
ne prevajajo električnega toka.
- Razne gume, keramika, steklo, les, nekatere plastične mase, razne barve in laki, teflon, bakelit, destilirana voda, polivinil, &hellip;

**Polprevodniki**: silicij in germanij imata po 4 elektrone na zunanji
obli atomov.
- Silicij, Germanij, &hellip;

---

# Električna upornost
##

Lastnosti snovi, da se **upira prevajanju električnega toka** imenujemo električna upornost.

::left::

Oznaka in enota: $R[\Omega]$ _Ohm_

Inštrument za merjenje upornosti je **ohmmeter**

Upor je najbolj osnoven primer porabnika  
(električna energija &rarr; toplota)

Glede na izvedbo ločimo: žični, slojni, polni ali masni upor

::right::

<img src="/images/web_19.jpg" class="w-70">

---

## Vrste uporov

Temperaturno odvisni upori:
- **PTK** (Pozitivni temperaturni koeficient): S **segrevanjem** se **upornost povečuje**
- **NTK** (Negativni temperaturni koeficinet): S **segrevanjem** se **upornost zmanjšuje**

::row::

Delimo:  
a - stalni upor  
b - nastavljivi upor  
c - spremenljivi upor  
d - potenciometer

<img src="/images/upori.jpg" class="w-100 bg-white p-5 invertible">

---
layout: image-fill
---

## Označevanje vrednosti uporov

::image::

<img src="/images/web_20.gif">

---

# Magnetno polje trajnega magneta

::left::

Potek magnetnega polja okoli magneta **ponazorimo s silnicami**.
To so črte, ki kažejo smer polja in potekajo od severnega proti južnemu polu magneta.

&nbsp;

Če magnet prelomimo, dobimo 2 magneta, ki imata vsak svoj severni in južni pol.

::right::

<img src="/images/magnet.jpg" class="w-80">

---

# Enosmerni tok in napetost
##

Enosmerni tok: nosilci naboja tečejo le v eno smer.
**Smer gibanja nosilcev naboja se s časom ne spreminja**

Enosmerna napetost: tista napetost, ki
**generira enosmerni tok in se ji s časom predznak ne spreminja**

::row::

<img src="/images/dc.jpg" class="h-60 invertible">
<img src="/images/dc_voltage.jpg" class="h-60 invertible">
<img src="/images/web_21.gif" class="h-50">

---
layout: image-fill
---

# Celice in baterije
##

Najbolj osnoven izvor enosmerne napetosti

::image::

<img src="/images/web_22.jpg">

---

## Vrste baterij

<table class="compact">
<tr><th></th><th>Svinčene celice</th><th>Ni-Cd</th><th>Ni-Mh</th><th>Li-ion</th><th>Li-ion polimer</th><th>Polnilne alkalne</th></tr>
<tr><td>Nominalna napetost celice</td><td>2v</td><td>1,2v</td><td>1,2V</td><td>3,6V</td><td>3,6V</td><td>1,5V</td></tr>
<tr><td>Število ciklov polnjenja</td><td>500-800</td><td>1500</td><td>500-1000</td><td>1200</td><td>>1000</td><td>50</td></tr>
<tr><td>Lastno praznjenje (%/mesec)</td><td>3-20</td><td>10</td><td>30</td><td>5-10</td><td>5</td><td>zelo nizka</td></tr>
<tr><td>Temp. področje uporabe</td><td>-20 do 60</td><td>-40 do 60</td><td>-20 do 60</td><td>-20 do 60</td><td>0 do 60</td><td>0 do 65</td></tr>
<tr><td>Energija/teža (Wh/kg)</td><td>30-50</td><td>45-80</td><td>60-120</td><td>110-160</td><td>100-200</td><td>80</td></tr>
<tr><td>Obremenitev: max/pripročena</td><td>5C/0,2C</td><td>20C/1C</td><td>5C/0,5C</td><td>>2C/&gt;1C</td><td>>2C/&gt;1C</td><td>0,5C/&lt;0,2</td></tr>
</table>

---

<div class="cols-layout">
<div>

## Zaporedna vezava celic

**Skupna napetost enaka vsoti napetosti posameznih baterijskih celic.**

Dopustni tok enak dopustnemu toku ene celice.
</div>

<img src="/images/bat_zap.jpg" class="w-100 invertible">

<div>

## Vzporedna vezava celic

Skupna napetost enaka napetosti ene celice

**Dopustni tok enak vsoti dopustnih tokov posameznih celic.**
</div>

<img src="/images/bat_vzp.jpg" class="w-100 invertible">
</div>

---

- **Kapaciteta**: koliko časa je celica sposobna dajati določen tok:  
$$ Q = I \cdot t \ [Ah] $$

<small>Primer: Akumulator imam kapaciteto 10 Ah. Koliko časa ga bomo lahko uporabljali, če porabnik troši 500 mA?  
$t = \frac{Q}{I} = \frac{10 Ah}{0.5 A} = 20 h$</small>

- **Notranja upornost** ($R_g$)

- **Kratkostični tok** ($I_k$): **tok, ki steče če pola celice kratko spojimo z vodnikom.**

$$ I_k = \frac{U_c}{R_g} $$

- **Nazivni tok** ($I_n$): "priporočen" / normalni tok uporabe

---

# Električne sheme

::row::

<div>
<img src="/images/scheme0.jpg" class="h-70 invertible">

Električni krog (baterija in upor)
</div>

<div>
<img src="/images/scheme1.jpg" class="h-70 invertible">

Shema električnega kroga leve slike
</div>

---

# Frekvenca

Število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti

**Frekvenca**: $f\ [\mathrm{Hz}]$ _Hertz_

<div class="row-layout">

$$ f = \frac{1}{T} = \frac{N}{t} $$

$f$ – frekvenca (Hz)  
$T$ – perioda (s)  
$t$ – čas  opazovanja (s)  
$N$ – število nihajev v času opazovanja
</div>

---

::row::

<img src="/images/nihalo.gif">
<img src="/images/web_23.gif">

---

# Izmenični tok in napetost
##

Izmenični tok: **smer gibanja nosilcev naboja se s časom spreminja.**

Izmenična napetost: napetost, ki se s časom spreminja

::row::

<img src="/images/ac.jpg" class="h-70 invertible">
<img src="/images/ac_voltage.jpg" class="h-70 invertible">
<img src="/images/web_24.gif" class="h-60">

---

# Generator izmenične napetosti
##

$$ U = U_{max} \cdot \sin(\alpha) $$

::row::

<img src="/images/ac_generator.jpg" class="h-40 invertible">
<img src="/images/ac_sin.jpg" class="h-50 invertible">
<img src="/images/ac_sin_volt.jpg" class="h-50 invertible">

---

# Sinusna oblika signala

::row::

<img src="/images/sin1.jpg" class="h-50 invertible">
<img src="/images/sin2.jpg" class="h-50 invertible">

---

**Efektivna** vrednost **izmenične napetosti** ($U_\text{ef}$)  je enaka velikosti
enosmerne napetosti, ki povzroči **enak učinek** (efekt) **kot enosmerna napetost** (svetlobni, toplotni, &hellip;)

::left::

$U_\text{vrh}$ – vrhnja (temenska) vrednost napetosti  
$U_\text{ef}$ – efektivna (RMS – Root Mean Square) napetost  
$U_\text{sre}$ – srednja vrednost napetosti

&nbsp;

Za sinus velja:

$U_\text{vrh} = \sqrt{2} \cdot U_\text{ef}$

$U_\text{sre} = \frac{2}{\pi} \cdot U_\text{vrh}$

$U_\text{vrh} = 1.57 \cdot U_\text{sre}$

::right::

<img src="/images/sin_voltage.jpg" class="w-100 invertible">

---

**Valovna dolžina** ($\lambda$ – lambda): razdalja, ki jo val prepotuje v času enega nihaja

::left::

**Hitrost** širjenja:  
$v = f \cdot \lambda$  
$v$ – hitrost $\big[ \frac{m}{s} \big]$  
$f$ – frekvenca $[\text{Hz}]$  
$\lambda$ – valovna dolžina $[m]$

&nbsp;

**Faza** valovanja:  
merimo v stopinjah (°).

::right::

<img src="/images/wavelength.jpg" class="h-70 my-auto">

---

# Sestavljeni signali

::row::

<img src="/images/signal_sum1.jpg" class="w-100 invertible">
<img src="/images/signal_sum2.jpg" class="h-90 invertible">

---
layout: image-fill
---

## Primer

Kateri od navedenih signalov je enak vsoti signala A in B?

::image::

<img src="/images/signal_sum_ex.jpg" class="invertible">

---
layout: image-fill
---

**Peak envelope voltage** (PEV): vrhnja napetost ovojnice

::image::

<img src="/images/pev.jpg" class="invertible">

---

# Ohmov zakon

::left::

Nemški znanstvenik Georg Simon Ohm ugotovi, da je **napetost v vezju enaka produktu toka in upornosti**.

$$U = R \cdot I$$
$$I = \frac{U}{R}$$
$$R = \frac{U}{I}$$

::right::

<img src="/images/ohm_zakon.jpg" class="h-80 invertible">

---

## Primer 1

::row::

<img src="/images/ohm_ex_1.jpg" class="h-80 invertible">

<div>

$$U = R \cdot I$$
$$ I = \frac{U}{R} = \frac{12\ V}{25\ \Omega} = 0.48\ A $$
</div>

---

## Primer 2

::row::

<img src="/images/ohm_ex_2.jpg" class="h-80 invertible">

<div>

$$U = R \cdot I$$
$$ U = R \cdot I = 6\ \Omega \cdot 3\ A = 18\ V $$
</div>

---

## Primer 3

::row::

<img src="/images/ohm_ex_3.jpg" class="h-80 invertible">

<div>

$$U = R \cdot I$$
$$ R = \frac{U}{I} = \frac{6\ V}{0.5\ \Omega} = 12\ \Omega$$
</div>

---

# Vezava uporov

## Zaporedna vezava uporov

::left::

$R_\text{skupna} = R_1 + R_2 + ...$

$U_\text{skupna} = U_{R1} + U_{R2} + ...$

$I_\text{skupna} = I_1 = I_2 = ...$

::right::

<img src="/images/upor_zap.jpg" class="h-80 invertible">

---

## Vzporedna vezava uporov

::left::

$$ \frac{1}{R_\text{skupna}} = \frac{1}{R_1} + \frac{1}{R_2} + ... $$

$$R_\text{skupna} = \frac{1}{\frac{1}{R_1} + \frac{1}{R_2} + ...}$$

$U_\text{skupna} = U_{R1} = U_{R2} = ...$

$I_\text{skupna} = I_1 + I_2 + ...$

::right::

<img src="/images/upor_vzp.jpg" class="h-80 invertible">

---

## Primer

::left::

$\frac{1}{R_\text{vzp}} = \frac{1}{10} + \frac{1}{10} = \frac{2}{10} = \frac{1}{5}$

$R_\text{vzp} = 5\ \Omega$

$R_\text{skupna} = 5\ \Omega + 10\ \Omega = 15\ \Omega$

::right::

<img src="/images/upor_ex.jpg" class="h-80 invertible">

---

# Realni napetostni vir

::left::

$R_g$ – upornost generatorja

$U_{AB} = U - R_g \cdot I = 6\ V - (4\ \Omega \cdot 0.5\ A) = 4V$

::right::

<img src="/images/real_gen.jpg" class="h-80 invertible">

---

# Kirchoffovi zakoni

[Razlaga](https://youtu.be/JbJ6aGYa63k)

- **Prvi Kirchoffov zakon** (vsota vseh tokov v vozlišču je enaka nič):

::row::

$$\sum I = 0$$

<img src="/images/kirch_1.jpg" class="h-75 invertible">

---

- **Drugi Kirchoffov zakon** (vsota napetosti napetostnih virov v zaprti zanki vezja je enaka vsoti padcev napetosti na vseh delih vezja):

::row::

$$ \sum U = \sum I \cdot R $$

<img src="/images/kirch_2.jpg" class="h-75 invertible">

---

## Primer (I. Kirchoffov zakon):

::left::

$\sum I = 0$

$I_4 = I_1 + I_2 + I_3$

$I_1 = I_4 - I_3 - I_2 = 5A - 5A - 2A = -2A$

::right::

<img src="/images/kirch_ex_1.jpg" class="invertible">

---

## Primer (II. Kirchoffov zakon):

::left::

Zanka 1:  
$10\ V = I_2 \cdot 30\ \Omega$

Zanka 2:  
$12\ V = I_2 \cdot 30\ \Omega + I_1 \cdot 10\ \Omega$

Zanka 3:  
$(12\ V - 10\ V) = I_1 \cdot 10\ \Omega$

::right::

<img src="/images/kirch_ex_2.jpg" class="w-120 invertible">

---

# Električna moč

::row::

<div>

Enosmerne napetosti in tokovi:

$P = U \cdot I$

$P= \frac{U^2}{R}$

$P = I^2 \cdot R$

</div>
<div>

Izmenične napetosti in tokovi:  
(Ohmska bremena)

$P_\text{sre} = U_\text{ef} \cdot I_\text{ef}$

$P_\text{sre} = \dfrac{U^2_\text{ef}}{R}$

$P_\text{sre} = I^2_\text{ef} \cdot R$

$P_\text{ef} \neq P_\text{sre}$
</div>

<img src="/images/moc.jpg" class="w-60 invertible">

---

**Peak Envelope Power** (PEP): vrhnja (temenska) moč ovojnice, kar pomeni največjo vršno vrednost moči preko določene periode.

::row::

$$ P_\text{PEP} = \frac{U^2_\text{PEV}}{2 \cdot R} $$

<img src="/images/pep.jpg" class="w-120 invertible">

---

# Prenos moči

::left::

$$ P = I^2 \cdot R \quad \quad I = \frac{U}{R + R_g} $$
$$ P = \frac{U^2 \cdot R}{(R + R_g)^2} $$

&nbsp;

**Maksimalni prenos moči** na breme R:  
_"breme prilagodimo generatorju"_

$$ R = R_g \rarr P_{max} = \frac{U^2 \cdot R}{4 \cdot R^2} = \frac{U^2}{4 \cdot R} $$

::right::

<img src="/images/img1055.jpg" class="w-90 invertible">

---

# Električna energija in izkoristek sistema
##

**Električna energija**: $W = P \cdot t\ [\mathrm{Ws}]$ _Vatsekunda_

$1\ \mathrm{kWh} = 1000\ \mathrm{W} \cdot 3600\ \mathrm{s} = 3600000\ \mathrm{Ws}$

&nbsp;

### **Izkoristek** sistema

::row::

<div>

$$ \eta = \frac{P_i}{P_v} \quad 0 \le \eta \le 1 $$
$$ \eta = \frac{P_i}{P_v} \cdot 100 \quad 0 \% \le \eta \le 100 \% $$
</div>

<div>

$P_i$ – izhodnja moč (W)  
$P_v$ – vhodna moč (W)
</div>

---

# Logaritem
##

Logaritem je **inverzna funkcija eksponente funkcije**

$$ a^y = x \quad \Leftrightarrow \quad \log_{a} x = y $$

Prebere se: _logaritem števila $x$ z osnovo $a$_

::row::

<div>

Desetiški logaritem:
$\log_{10} x = \log x$

Naravni logaritem:
$\log_{e} x = \ln x$

$$ \log_{a} x = \frac{\log_{y} x}{\log_{y} a} $$
</div>

<div>

$$ \log_{a} x + \log_{a} y = \log_{a} (xy) $$

$$ \log_{a} x - \log_{a} y = \log_{a} \bigg( \frac{x}{y} \bigg) $$

$$ r \cdot \log_{a} x = \log_{a} x^r $$
</div>

---

# Decibel
##

Decibel je relativna enota, s katero določamo **ojačanje ali slabljenje sistema**.

::left::

$$ G(dB) = 10 \cdot \log \bigg( \frac{P_2}{P_1} \bigg) $$

$$ G(dB) = 20 \cdot \log \bigg( \frac{U_2}{U_1} \bigg) = 20 \cdot \log \bigg( \frac{I_2}{I_1} \bigg) $$

::right::

<table class="compact text-center text-sm">
<thead>
<tr>
<td>Ojačanje<br/>G(dB)</td>
<td>Razmerje moči<br/>(P<sub>2</sub> / P<sub>1</sub>)</td>
<td>Razmerje toka<br/>ali napetosti<br/>(I<sub>2</sub> / I<sub>1</sub>),(U<sub>2</sub> / U<sub>1</sub>)</td>
</tr>
</thead>
<tbody>
</tbody>
<tr><td>+ 20</td><td>100</td><td>10</td></tr>
<tr><td>+ 10</td><td>10</td><td>3,16</td></tr>
<tr><td>+ 6</td><td>4</td><td>2,00</td></tr>
<tr><td>+ 3</td><td>2</td><td>1,141</td></tr>
<tr><td>0</td><td>1</td><td>1,00</td></tr>
<tr><td>- 3</td><td>0,50</td><td>0,71</td></tr>
<tr><td>- 6</td><td>0,25</td><td>0,50</td></tr>
<tr><td>- 10</td><td>0,10</td><td>0,32</td></tr>
<tr><td>- 20</td><td>0,01</td><td>0,10</td></tr>
</table>

::bottom::

_1 S enota (na S metru) = 6 dB_

---

## Primer

Izračunaj skupno ojačanje sistema:

<img src="/images/img1099.jpg" class="w-150 mx-auto">

$$ G(dB) = +20\ dB - 10\ dB +3\ dB = + 13\ dB $$

$$ G = 100 \cdot 0.1 \cdot 2 = 20 $$

Dobimo ojačanje +13 dB oz. 20 kratno ojačanje

---

# Induktivnost
##

Razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka

- Induktivnost tuljave je 1 H, če se skozi njo spremeni tok za 1 A v času 1 s in pri tem povzroči, da se inducira povratna napetost 1 V.

::left::

**Induktivnost**: $L\ [H]$ _Henry_

Pravilo desnega vijaka (smer silnic)

::right::

<img src="/images/img1108.jpg" class="h-60 invertible">

---

::row::

<img src="/images/img1110.jpg" class="h-80 invertible">
<img src="/images/img1112.jpg" class="h-80 invertible">

---

# Tuljave
##

[Animacija tuljave](https://youtu.be/KSylo01n5FY?t=208)

::row::

<img src="/images/web_25.png" class="w-100 invertible">
<img src="/images/web_26.jpg" class="w-100">

---
layout: image-fill
---

Pri idealni tuljavi vedno **tok zaostaja za napetostjo za 90°**

::image::

<img src="/images/web_27.gif" class="invertible">

---

::left::

## Vrste tuljav

Delimo:  
a. stalna tuljava  
b. nastavljiva tuljava  
c. spremenljiva tuljava

Glede na jedro delimo:  
a. tuljava z železnim jedrom  
b. tuljava z feritnim jedrom

::right::

<div class="flex flex-col gap-5">
<img src="/images/img1129.jpg" class="w-100 invertible">

<div class="flex gap-5">
<img src="/images/img1127.jpg" class="h-50 invertible">
<img src="/images/img1144.jpg" class="h-50 invertible">
</div>
</div>

---

## Jedro tuljave

**Permeabilnost**: lastnost feromagnetnih materialov jedra, da **poveča induktivnost tuljave**

&nbsp;

**Vrtinčni tokovi**: inducirana napetost žene po železnem jedru tok in ga segreva

**Histerezne izgube**: del elektromagnetne energije, ki se porablja za "magnetno vztrajnost"

---

# Vezava tuljav

::row::

<div class="text-center">

$$ L_\text{skupna} = L_1 + L_1 + ... $$
<img src="/images/img1164.jpg" class="w-80 invertible">
</div>

<div class="text-center">

$$ \frac{1}{L_\text{skupna}} = \frac{1}{L_1}+\frac{1}{L_{2}}+... $$
<img src="/images/img1160.jpg" class="w-60 invertible">
</div>

---

# Realna tuljava
Nobody's perfect

::left::

**Induktivna reaktanca** ali induktivna upornost:  
$X_L = 2 \cdot \pi \cdot f \cdot L$

Kvaliteta tuljave: $Q = \frac{X_L}{R_L}$

&nbsp;

**Skin efekt** (kožni pojav): s frekvenco se povečuje upornost žice.

Pri višjih frekvencah tok raje teče po površini žice, kot po njej.

::right::

<div class="flex flex-col gap-5">
<img src="/images/img1162.jpg" class="w-80 invertible">
<img src="/images/img1156.jpg" class="w-80 invertible">
</div>

---

# Transformator
##

**Medsebojna induktivnost**: magnetno polje ene tuljave povzroči inducirano napetost v drugi tuljavi

**Sklopni faktor** dveh tuljav je število, ki
pove, kolikšen del magnetnega pretoka ene
tuljave se sklene tudi skozi ovoje druge
tuljave.  
Teoretično možne vrednosti sklopnih
faktorjev so med 0 in 1.

::row::

<img src="/images/transformator.jpg" class="h-50">
<img src="/images/img1181.jpg" class="h-50 invertible">
<img src="/images/img1183.jpg" class="h-50 invertible">

---

::left::

**Izkoristek** transformatorja:

$$ P_s = \eta \cdot P_p $$

$P_p$ – moč na primarju (W)  
$P_s$ – moč na sekundarju (W)  
$\eta$ – izkoristek transformatorja

::right::

<img src="/images/img1181.jpg" class="h-80 invertible">

---

::left::

**Razmerja napetosti, toka in števila navojev**:

$$ \frac{U_p}{U_s} = \frac{n_p}{n_s} = \frac{I_s}{I_p} $$

$U_p$ – napetost primarja (V)  
$U_s$ – napetost sekundarja (V)  
$I_p$ – tok primarja (A)  
$I_s$ – tok sekundarja (A)  
$n_p$ – število ovojev primarja  
$n_s$ – število ovojev sekundarja

::right::

<img src="/images/img1181.jpg" class="h-80 invertible">

---

## Primer

Izračunaj napetost in tok na sekundarju transformatorja, če je na primarju napetost 220 V in tok 2 A. Število ovojev na primarju je 1000, na sekundarju pa 100.

<div class="flex-layout">
<div>

$$ \frac{U_p}{U_s} = \frac{n_p}{n_s} = \frac{I_s}{I_p} = \frac{1000}{100} $$

$$ U_s = \frac{U_p}{10} = \frac{220\ V}{10} = 22\ V $$

$$ I_s = I_p \cdot 10 = 2\ A \cdot 10 = 20\ A $$
</div>

<img src="/images/img1181.jpg" class="h-80 invertible">
</div>

---

## Uporaba transformatorjev

- izoliranje enega dela vezja od drugega (galvanska ločitev)
- dviganje ali nižanje napetosti (napajalniki)
- **impedančna transformacija oz. prilagoditev**

## Vezave transformatorjev

::row::

<div class="text-center">

Zaporedna vezava navitij
<img src="/images/img1197.jpg" class="w-100 invertible">
</div>
<div class="text-center">

Kaskadna vezava
<img src="/images/img1199.jpg" class="w-100 invertible">
</div>

---

# Kapacitivnost
##

Zmožnost **shranjevanja električne energije** v obliki **električnega naboja**, ki ustvari **električno polje**

**Kapacitivnost**: $C\ [F]$ _Farad_

::row::

<img src="/images/img1213.jpg" class="h-60 invertible">
<img src="/images/img1217.jpg" class="h-60 invertible">
<img src="/images/img1215.jpg" class="h-60 invertible">

---

# Kondenzatorji

[Razlaga kondenzatorja](https://youtu.be/X4EUwTwZ110?t=94)

::left::

a. stalni kondenzator  
b. nastavljivi kondenzator  
c. spremenljivi kondenzator  
d. elektrolitski kondenzator

<img src="/images/img1236.jpg" class="h-50 invertible">

::right::

<img src="/images/web_28.jpg" class="h-70">

---
layout: image-fill
---

Pri idealnem kondenzatorju **tok fazno prehiteva napetost za 90°**

::image::

<img src="/images/img1211.jpg" class="invertible">

---

# Realni kondenzatorji
Nobody's perfect

**Izgubni** (prečni) **tok** kondenzatorja: tok, ki teče skozi kondenzator
zaradi neidealnega dielektrika.

**Temperaturna odvisnost** kondenzatorja: vzrok je sprememba dielektrika,
saj se mu spreminja dielektrična konstanta.

---

# Vezave kondenzatorjev

::row::

<div class="text-center">

$$ C_\text{skupna} = C_1 + C_2 + ... $$
<img src="/images/img1250.jpg" class="w-80 invertible">

</div>
<div class="text-center">

$$ \frac{1}{C_\text{skupna}} = \frac{1}{C_1} + \frac{1}{C_2} + ... $$
<img src="/images/img1248.jpg" class="w-80 invertible">
</div>

---

# Reaktanca
Upiranje izmeničnemu toku

V praktičnih vezjih se pojavijo kombinacije obeh:

Induktivna reaktanca:
$X_L = 2 \cdot \pi \cdot f \cdot L$

Kapacitivna reaktanca:
$X_C = \frac{1}{2 \cdot \pi \cdot f \cdot C}$

Zato raje govorimo o **reaktanci**, ki ima lahko **induktivni** ali **kapacitivni značaj**

**Reaktanca**: $X\ [\Omega]$ _ohm_

Vrednost reaktance se **spreminja glede na frekvenco**

**Reaktančna bremena ne trošijo električne energije** (jalova moč)

Velja ohmov zakon: $U = X \cdot I$

---

# Impedanca
Vsota upornosti in reaktance

Vsa praktična vezja vsebujejo reaktanče in ohmske upornosti

**Impedanca**: $Z = R + iX\ [\Omega]$ _ohm_

&nbsp;

$Z = R + jX_L$  
&rarr; impedanca upornosti R in reaktance induktivnega značaja

$Z = R - jX_C$  
&rarr; impedanca upornosti R in reaktance kapacitivnega značaja

Velja ohmov zakon: $ U = Z \cdot I $ (bolj kompleksno zaradi imaginarne komponente)

---

# Resonanca
##

Obstaja frekvenca kjer se **vrednost kapacitivne reaktance izenači induktivni reaktanci** &rarr; se izničita

$$ X_C = X_L $$

$$ \frac{1}{2 \cdot \pi \cdot f \cdot C} = 2 \cdot \pi \cdot f \cdot L $$

$$ f = \frac{1}{2 \cdot \pi \cdot \sqrt{L \cdot C}} $$

Te frekvenci pravimo **resonančna frekvenca**, pojavu pa **resonanca**

Impedanca pri resonančni frekvenci: $Z = R \pm j0 = R$

---

# Filtri
Izločanje določenih frekvenc

Vezja, ki prepuščajo izmenične tokove določenih frekvenc, medtem ko tokove drugih frekvenc zelo oslabijo ali pa jih sploh ne prepuščajo

Sestavljeni iz pasivnih elementov (kondenzatorjev, tuljav in uporov)

**Tuljava dobro prepušča nizke frekvence, kondenzator pa visoke**

---

# Zaporedni in vzporedni nihajni krog

::row::

<div class="text-center">

Zaporedni nihanji krog  
v resonanci prepušča tok
<img src="/images/img1270.jpg" class="w-80 invertible">
</div>
<div class="text-center">

Vzporedni nihanji krog  
v resonanci ne prepušča toka
<img src="/images/img1287.jpg" class="w-80 invertible">
</div>

---

## Zaporedni nihajni krog

::left::

**Resonančna frekvenca**:
$f_{RES} = \dfrac{1}{2 \pi \sqrt{LC}}$

**Kvaliteta** nihajnega kroga:
$Q = \dfrac{X_L}{R}$ ali $Q = \dfrac{X_C}{R}$

**Pasovna širina** (bandwidth): $B = f_2 - f_1$  
$f_1$ in $f_2$ odčitamo kjer je vrednost toka $\frac{1}{\sqrt{2}} = 0.71 $ oz. $ -3dB$

$Q = \frac{f_{RES}}{B}$

**Napetost na tuljavi in kondenzatorju** v zaporednem nihajnem krogu sta pri resonančni frekvenci **Q-krat večji od napetosti izvora** ampak fazno **zamaknjeni za 180°**

::right::

<img src="/images/img1270.jpg" class="h-90 invertible">

---

## Vzporedni nihajni krog

::left::

Enačbe za resonančno frekvenco, kvaliteto in pasovno širino so enake kot pri zaporednem nihajnem krogu

&nbsp;

**Velikost toka skozi vezje** je pri resonančni frekvenci majhna, v **tuljavi in kondenzatorju** pa je lahko **tok Q-krat večji**

::right::

<img src="/images/img1287.jpg" class="h-90 invertible">

---

::left::

# Vrste filtrov

Filtre delimo po različnih merilih, npr. frekvenčni pas:
- **Nizko-prepustni** filter
- **Visoko-prepustni** filter
- **Pasovno-prepustni** filter
- **Pasovno-zaporni** filter

**Amplitudni frekvenčni odziv**: pove katere frekvence filter prepušča
in katere slabi

**Prenosna funkcija**: pove vpliv filtra na amplitudo in fazo vhodnega
signala

Vsak filter povzroči **fazni zamik**

::right::

<img src="/images/img1301.jpg" class="h-120 invertible">

---

# $T$ in $\Pi$ (Pi) filtri

::left::

**Red filtra**: število elementov v vezju

Višji kot je red filtra, bolj se amplitudni odziv približuje idealnemu

::right::

<img src="/images/img1303.jpg" class="h-80 invertible">

---

# Kristalni filter
##

**Zelo ozki** pasovno-prepustni ali pasovnozaporni filtri z **zelo veliko kvaliteto Q**

**Overtonska frekvenca**: nihanje ploščice kremenovega kristala na mnogokratniku osnovne frekvence kristala

**Overtonski oscilator**: kristal lahko niha le na overtonskih frekvencah, ki so lihi mnogokratniki osnovne frekvence

::row::

<img src="/images/kristal.jpg" class="h-50 invertible">
<img src="/images/img1315.jpg" class="h-50 p-3 bg-white invertible">

---

# Polprevodniki

::left::

Silicij / germanij

Štiri elektroni v zunanji ovojnici

Čisti polprevodnik, **ne prevaja** električnega **toka** (kovalentna vez)

Polprevodnikom **dodajamo primesi** (Dopiranje)

::right::

<img src="/images/web_29.png" class="w-80 p-4 bg-white invertible">

---
layout: grid
---

::left::

### **N tip** polprevodnika
Donorji: petvalentne primesi, kot so fosfor, arzen, antimon, ki povečajo v polprevodniku število prostih elektronov

<img src="/images/web_30.jpg" class="w-70 m-auto bg-white p-2 invertible">

::right::

### **P tip** polprevodnika
Akceptorji: trivalentne primesi, kot so, bor,
aluminij, galij, indij, ki ustvarijo gibljive vrzeli

<img src="/images/web_31.jpg" class="w-70 m-auto bg-white p-2 invertible">

---

# Dioda

::left::

**PN spoj** _brez upornosti_ **prevaja tok** le **v eno smer**

Dioda v zaporni smeri prevaja majhen tok, ki ga imenujemo **zaporni tok ali tok nasičenja**

::right::

<img src="/images/web_32.png" class="h-40">

::row::

<img src="/images/img1335.jpg" class="h-50 invertible">
<img src="/images/img1344.jpg" class="h-50 invertible">

---

## Uporaba diode v elektronskih vezjih

- Usmerniki
- Frekvenčni množilniki in mešalniki
- Dioda kot stikalo
- Dvosignalni krmilniki
- Stabilizatorji napetosti

::row::

<div class="text-center">
<img src="/images/web_33.png" class="w-120">

Polvalni usmernik
</div>
<div class="text-center">
<img src="/images/web_34.gif" class="w-70">

Polnovalni usmernik
</div>

---

## Posebne vrste diod

::row::

<div class="text-center">
<img src="/images/img1357.jpg" class="h-80 invertible">

Zener dioda  
Kot stabilizator napetosti
</div>
<div class="text-center">
<img src="/images/img1365.jpg" class="h-80 invertible">

Tunelska dioda  
Uporabljamo za ojačevalnike in oscilatorje
</div>

---

## Uporaba zener diode

::row::

<img src="/images/web_35.jpg" class="h-80 invertible">

<div class="text-center">
<img src="/images/img1367.jpg" class="h-60 invertible">

Zener diodo priključimo v vezju zaporno  
Zaščita pred previsoko napetostjo
</div>

---

::row::

<div class="text-center">
<img src="/images/pnpn.jpg" class="h-80 invertible">

Štirislojna dioda (PNPN)  
Namenjena zelo velikim tokovom
</div>
<div class="text-center">
<img src="/images/diak.jpg" class="h-80 invertible">

Bilateralno diodno stikalo (diak)  
Začne delovati po preboju prebojne napetosti
</div>

---

::row::

<div class="text-center">
<img src="/images/tiristor.jpg" class="h-80 invertible">

Tiristor  
Deluje kot stikalo
</div>
<div class="text-center">
<img src="/images/triak.jpg" class="h-80 invertible">

Triak  
Dvosmerni tiristor
</div>

---

::row::

<div class="text-center">
<div class="flex gap-2 items-center">
<img src="/images/img1361.jpg" class="h-80 invertible">
<img src="/images/web_36.jpg" class="h-60">
</div>

Svetleča dioda (LED)  
Pretvarja el. energijo v svetlobo
</div>
<div class="text-center">
<img src="/images/fotodioda.jpg" class="h-80 invertible">

Fotodioda  
Meritev svetlobe  
(spreminja se upornost)
</div>

---

::row::

<div class="text-center">
<img src="/images/schottky.jpg" class="h-80 invertible">

Schottky dioda  
Izredno hitrost delovanja
</div>
<div class="text-center">
<img src="/images/img1359.jpg" class="h-80 invertible">

Varaktorska (varicap) dioda  
Dioda z kapacitivnostjo
</div>

---

# Tranzistor (bipolarni)

::left::

"Transfer resistor" &rarr; transistor

**BJT** – Bipolar Junction Transistor

Priključki:
- Baza (**Base**)
- Kolektor (**Collector**)
- Emitor (**Emitter**)

::right::

<img src="/images/img1386.jpg" class="w-130 invertible">

::bottom::

Tok med emitorjem in kolektorjem kontroliramo z tokom med bazo in emitorjem oz. kolektorjem (odvisno od tipa tranzistorja)

---

::row::

<div class="text-center">
<img src="/images/img1388.jpg" class="w-110 invertible">

$\dfrac{I_C}{U_{CE}}$ in močnostna karakteristika tranzistorja
</div>
<div class="text-center">
<img src="/images/img1393.jpg" class="w-110 invertible">

Možne orientacije tranzistorja
</div>

::bottom::

**Tokovno ojačanje tranzistorja s skupno bazo:** $\alpha = \dfrac{I_C}{I_E}$

**Tokovno ojačanje tranzistorja s skupnim emitorjem:** $\beta = \dfrac{I_C}{I_B}$

---

# Uporaba tranzistorja

::row::

<div class="text-center">
<img src="/images/web_37.jpg" class="h-70 invertible">

Tranzistor kot ojačevalnik
</div>
<div class="text-center">
<img src="/images/web_38.png" class="h-70 invertible">

Tranzistor kot stikalo
</div>

---

# Tranzistor (unipolarni)

::left::

**FET** – Field Effect Transistor

Priključki tranzistorja:
- Ponor (**Drain**)
- krmilna elektroda (**Gate**)
- Izvor (**Source**)

Vrste unipolarnih tranzistorjev:
- s PN spojem ali spojni FET (**JFET**)
- z izolirano krmilno elektrodo (IGFET, **MOSFET**)
- Dualgate MOSFET (**DG MOSFET**)

::right::

<img src="/images/img1425.jpg" class="w-110 invertible">

---

## Razlike med BJT in FET

<table>
<thead>
<tr><th>Bipolarni tranzistor (BJT)</th><th>Unipolarni tranzistor (FET)</th></tr>
</thead>
<tbody>
<tr><td>"prižgemo" s tokom</td><td>"prižgemo" s napetostjo</td></tr>
<tr><td>Počasen</td><td>Hiter</td></tr>
<tr><td>Enosmerni</td><td>Obojesmerni</td></tr>
</tbody>
</table>

---

# Integrirana vezja

Najbolj pogosto uporabljeni elementi v elektronskih vezjih

Skupek elementov (diode, tranzistorji, &hellip;) skrčimo na čim manjši prostor

::row::

<img src="/images/ic.jpg" class="h-70 invertible">
<img src="/images/ic_img.jpg" class="h-70">

---

# Digitalna integrirana vezja
##

Digitalna integrirana vezja poznajo le dve logični stanji:  
**0** in **1** oz.  
**izklopljeno** in **vklopljeno** oz.  
**nizka** in **visoka** napetost

::row::

<img src="/images/img1440.jpg" class="w-130 invertible">

---

# Osnovna logična vezja

::row::

<div class="text-center">

Vrata IN (AND)

<img src="/images/gate_and.jpg" class="w-50 invertible">
<table class="compact">
<tr><td>A</td><td>B</td><td>Y</td></tr>
<tr><td>0</td><td>0</td><td>0</td></tr>
<tr><td>0</td><td>1</td><td>0</td></tr>
<tr><td>1</td><td>0</td><td>0</td></tr>
<tr><td>1</td><td>1</td><td>1</td></tr>
</table>
</div>
<div class="text-center">

Vrata ALI (OR)

<img src="/images/gate_or.jpg" class="w-50 invertible">
<table class="compact">
<tr><td>A</td><td>B</td><td>Y</td></tr>
<tr><td>0</td><td>0</td><td>0</td></tr>
<tr><td>0</td><td>1</td><td>1</td></tr>
<tr><td>1</td><td>0</td><td>1</td></tr>
<tr><td>1</td><td>1</td><td>1</td></tr>
</table>
</div>
<div class="text-center">

Vrata NE (NOT)

<img src="/images/gate_not.jpg" class="w-50 invertible">
<table class="compact">
<tr><td>A</td><td>Y</td></tr>
<tr><td>0</td><td>1</td></tr>
<tr><td>1</td><td>0</td></tr>
</table>
</div>

---

::row::

<div class="text-center">

Vrata ekskluzivni ALI (XOR)

<img src="/images/gate_xor.jpg" class="w-50 invertible">
<table class="compact">
<tr><td>A</td><td>B</td><td>Y</td></tr>
<tr><td>0</td><td>0</td><td>0</td></tr>
<tr><td>0</td><td>1</td><td>1</td></tr>
<tr><td>1</td><td>0</td><td>1</td></tr>
<tr><td>1</td><td>1</td><td>0</td></tr>
</table>
</div>
<div class="text-center">

Vrata NE-IN (NAND)

<img src="/images/gate_nand.jpg" class="w-50 invertible">
<table class="compact">
<tr><td>A</td><td>B</td><td>Y</td></tr>
<tr><td>0</td><td>0</td><td>1</td></tr>
<tr><td>0</td><td>1</td><td>1</td></tr>
<tr><td>1</td><td>0</td><td>1</td></tr>
<tr><td>1</td><td>1</td><td>0</td></tr>
</table>
</div>

---

::row::

<div class="text-center">

Vrata NE-ALI (NOR)

<img src="/images/gate_nor.jpg" class="w-50 invertible">
<table class="compact">
<tr><td>A</td><td>B</td><td>Y</td></tr>
<tr><td>0</td><td>0</td><td>1</td></tr>
<tr><td>0</td><td>1</td><td>0</td></tr>
<tr><td>1</td><td>0</td><td>0</td></tr>
<tr><td>1</td><td>1</td><td>0</td></tr>
</table>
</div>

<img src="/images/img1438.jpg" class="w-100 invertible">

::bottom::

**Najbolj razširjena** so vrata **NAND in NOR** zaradi njune enostavnosti in cenovne ugodnosti  
**Univerzalna vrata**: Druga vrata (NOT, AND, OR, &hellip;) lahko sestavimo iz NAND in NOR

---

## Flip flop

::row::

<img src="/images/img1436.jpg" class="w-100 invertible">
<img src="/images/flip_flop.gif" class="w-100 invertible">

---

# Analogna integrirana vezja
##

Pri analognih integriranih vezjih **izhodni signal zvezno sledi spremembi vhodnega signala**

::row::

<div class="text-center">
<img src="/images/img1453.jpg" class="w-100 invertible">

Operacijski ojačevalnik
</div>
<div class="text-center">
<img src="/images/img1455.jpg" class="w-100 bg-white p-5 invertible">

Stabilizirani napajalnik za simetrično napetost
</div>

---

# Elektronske cevi (elektronka)
##

Kljub silnemu napredku tehnologije na področju tranzistorjev elektronske cevi še niso izgubile popolne veljave v **končnih stopnjah močnostnih ojačevalnikov**

::row::

<img src="/images/img1512.jpg" class="h-80 invertible">
<img src="/images/elektronke.jpg" class="h-80 invertible">

---

# NF in VF ojačevalnik
##

Preveliko **segrevanje** lahko privede do **uničenja ojačevalnika**, zato je potrebno poskrbeti za **primerno hlajenje**

::row::

<div class="text-center">
<img src="/images/img1411.jpg" class="w-100 invertible">

Načelna shema NF ojačevalnika (zvok)
</div>
<div class="text-center">
<img src="/images/img1413.jpg" class="w-100 invertible">

Načelna shema VF ojačevalnika (radijski signali)
</div>

---

# Razred delovanja ojačevalnikov

::left::

**Nastavitev delovne točke določa kvaliteto ojačevalnika**, predvsem glede **linearnosti**, pa tudi glede ojačanja toka $A_I$, napetosti $A_U$ in **izkoristka** $\eta$

Glede na **postavitev delovne točke ločimo**:
- Razred A
- Razred B
- Razred AB
- Razred C

::right::

<img src="/images/img1466.jpg" class="w-100 invertible">

---

# Razred A

::left::

**Delovna točka**: se nahaja v linearnem delu $\frac{I_C}{U_{BE}}$ karakteristike, zato teče skozi tranzistor enosmerni kolektorski tok, ne glede na prisotnost vhodnega signala

**Izkoristek**:  **zelo majhen** (30%), majhna izhodna moč

**Linearnost**: **popačenje najmanjše**, linearnost največja

**Uporaba**: v VF tehniki za SSB ojačevalce, QPSK, QAM &hellip;

::right::

<img src="/images/img1475.jpg" class="w-100 invertible">

---

# Razred B

::left::

**Delovna točka**: se nahaja v spodnjem delu $\frac{I_C}{U_{BE}}$ karakteristike običajno v točki, kjer preneha teči kolektorski tok, ko ni na vhodu signala

**Izkoristek**: **dosti večji** kot v razredu A (65%), prav tako izhodna moč

**Linearnost**: **veliko popačenja**

**Uporaba**: v ojačevalnikih moči

::right::

<img src="/images/img1484.jpg" class="w-100 invertible">

---

# Razred AB

::left::

**Delovna točka**: zaradi zakrivljenosti karakteristike $\frac{I_C}{U_{BE}}$ v njenem spodnjem delu, se popačenju ne moremo izogniti, zato v AB razredu delovno točko postavimo v vmesni položaj

**Izkoristek**: **med razredoma A in B** (50-60%)

**Linearnost**: **boljša kot B**, popačenje drastično zmanjša

**Uporaba**: ojačevanje napetosti in tudi moči

::right::

<img src="/images/img1493.jpg" class="w-100 invertible">

---

# Razred C

::left::

**Delovna točka**: se nahaja v zapornem področju tranzistorja

**Izkoristek**: **najboljši**, tok skozi tranzistor teče samo v vrhovih period vhodnega signala (80%)

**Linearnost**: **zelo slaba**, popačenja največja

**Uporaba**: primeren za signale kjer se ne spreminja amplituda (**CW**, **FM** in FSK), predvsem v VF tehniki, v NF vezjih ni uporaben

::right::

<img src="/images/img1502.jpg" class="w-100 invertible">

---

# Razred D

"Digitalen" način delovanja (PWM)

Zelo dober izkoristek

Linearnost / popačenje ni pomembno

---

# Napajalnik – usmernik

Imamo 230V izmenični vir napajanja, želimo pa 12V enosmerni tok

## Napetost znižamo

Izmenično napetost znamo znižati z uporabo transformatorja

::row::

<img src="/images/trans_230_12.jpg" class="w-90 invertible">

---

## Usmernik

::row::

<div class="text-center">
<img src="/images/img1523.jpg" class="w-120 invertible">

Polvalno in polnovalno usmerjanje
</div>

---

## Gladilnik

::row::

<img src="/images/img1525.jpg" class="w-120 invertible">

---

## Stabilizator

::row::

<div class="text-center">
<img src="/images/img1527.jpg" class="w-90 invertible">

Glajena in stabilizirana napetost
</div>
<div class="flex flex-col gap-5">
<img src="/images/img1529.jpg" class="w-90 invertible">
<img src="/images/volt_stabilizer.jpg" class="w-90 invertible">
</div>

---

## Zaščita

- Napajalnik zaščitimo pred prevelikim tokom / kratkim stikom
    - varovalka pred transformatorjem in pred izhodom
    - omejitev toka s tranzistorji
- Naprave na izhodu napajalnika zaščitimo pred preveliko napetostjo
    - zener dioda, tiristor in varovalka na izhodu

---
layout: image-fill
---

## Izvedba linearnega napajalnika

::image::

<img src="/images/img1544.jpg" class="invertible">

---

# Mikrofoni

Mikrofon je naprava, ki zvočna nihanja pretvori v električno napetost

::row::

<div class="text-center">
<img src="/images/img1553.jpg" class="w-80 invertible">

Ogleni mikrofon
</div>
<div class="text-center">
<img src="/images/img1555.jpg" class="w-80 invertible">

Kondenzatorski mikrofon
</div>

---

::row::

<div class="text-center">
<img src="/images/img1559.jpg" class="w-80 invertible">

Kristalni mikrofon
</div>
<div class="text-center">
<img src="/images/img1557.jpg" class="w-80 invertible">

Dinamični mikrofon
</div>

---

# Zvočnik

::left::

Električno napetost pretvarja v mehansko nihanje membrane

::right::

<img src="/images/img1574.jpg" class="w-60 invertible">